Franja

oblikovánje (-a) n modellazione; formazione; forma; design:
oblikovanje cen formazione dei prezzi
oblikovanje glasov formazione dei suoni; articolazione
oblikovanje javnega mnenja opinion making
industrijsko oblikovanje design (industriale)
oblikovanje lončenih posod modellazione del vasellame d'argilla
biol. oblikovanje organov organogenesi
oblikovanje tuberklov tubercolizzazione

oblikovánost (-i) f forma, conformazione, configurazione:
oblikovanost pokrajine la configurazione del paesaggio
dovršena oblikovanost glasbenega dela la perfezione formale del componimento

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho

oblóga (-e) f

1. rivestimento; ekst. strato; grad. impianellato:
lesena, marmorna obloga rivestimento di, in legno, di, in marmo
toplotna, zaščitna obloga rivestimento termico, protettivo
grad. obloga iz deščic perlinato

2. gastr. contorno; guarnizione:
pečenka s krompirjem kot oblogo arrosto con guarnizione di patate

3. (obkladek) impacco; med.
topla obloga fomento
med. obloga (na jeziku) patina della lingua
med. zobna obloga patina dei denti
avt. (zavorna) obloga disco del freno

obmóčje esfera f ; dominio m ; campo m ; terreno m ; alcance m

carinsko območje territorio m aduanero
široko območje dejavnosti un vasto campo de actividades
območje vpliva esfera de influencia
delovno območje esfera de acción (ali de actividad(es))
oddajno območje alcance m de emisión
operacijsko območje (voj) campo de operaciones
polarno območje regiones f pl glaciales
poplavno območje regióu f inundada
valovno območje (radio) gama f de ondas; banda f de frecuencia
zvočno območje alcance m del sonido
špansko jezikovno območje los países de habla española
strokovnjak v območju jedrske fizike autoridad f en (el terreno ali campo de la) física nuclear
zunaj območja topovskega ognja fuera del campo del fuego de artillería

obnosna votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ orrmelléküreg

obnóva (-e) f rinnovamento, rinnovo; restaurazione, restauro; ricostruzione, riedificazione; ristrutturazione; šol. riassunto orale:
povojna obnova dežele riedificazione postbellica del Paese
jur. obnova procesa rinnovo del processo
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
gozd. obnova gozdov risarcimento dei boschi

obnovítev (-tve) f rinnovo, restauro, ristrutturazione, ricostruzione; ripresa:
obnovitev poslopja restauro dell'edificio
obnovitev procesa rinnovo del processo
obnovitev sovražnosti ripresa delle ostilità
obnovitev teksta restituzione di un testo

obogatíti (-ím)

A) perf. tr.

1. arricchire:
kupčije so ga obogatile i commerci lo arricchirono, si arrichì coi commerci

2. (številčno povečati) arricchire, accrescere; pren. impinguare, rimpolpare:
knjižnico so obogatili z novimi primerki la biblioteca fu arricchita di nuovi acquisti

3. (izboljšati kakovost, vrednost) arricchire, migliorare; integrare:
obogatiti zemljo z gnojenjem arricchire, migliorare la terra coi concimi
obogatiti z vitamini vitaminizzare

B) obogatíti se (-ím se) perf. refl. arricchirsi; pren. ingrassarsi:
obogatiti se na račun nekoga arricchirsi a spese di qcn.
izpoved priče se obogati z novimi detajli il resoconto del testimone si arricchisce di nuovi particolari

obók (-a) m arco, volta:
obok hodnika la volta del corridoio
arhit. banjasti, križni, mrežasti, polkrožni, šilasti, zvezdasti obok volta a botte, a crociera, a costoloni, a tutto sesto, a sesto acuto, stellata
anat. lobanjski obok volta cranica
nebesni obok volta celeste

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrámben defensivo; de defensa

obrambne naprave defensas f pl; instalaciones f pl defensivas
obrambna skupnost comunidad f defensiva (ali de defensa)
obrambna vojna guerra f defensiva
obrambno orožje arma f defensiva
obrambni sistem sistema m defensivo
obrambni govor (jur) informe m (ali discurso m) de la defensa
obrambni minister (ministrstvo) Ministro m (Ministerio m) de Defensa Nacional, (v Španiji) del Ejercito
obrambni položaj (voj) posición f defensiva
v obrambnem položaju a la defensiva
brez obrambe sin defensa; indefenso

obrásti (-rástem) | obráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. coprire (di erba, di vegetazione); crescere:
grmovje je obraslo grajske zidove i cespugli hanno coperto le rovine del castello

B) obrásti se (-em se) | obráščati se (-am se) perf., imperf. refl. germogliare, mandare germogli; crescere; bot. accestire:
bot. obrasti se z listjem infrondarsi

obràt¹ (-áta) m

1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

2. svolta; šport. giro, giravolta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krožni obrat rotazione
besedni obrat locuzione, modo di dire
ekon. obrat kapitala giro del capitale
kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
meteor. toplotni obrat inversione termica
obrat ključa mandata

obrátnik (-a) m geogr. (povratnik) tropico:
južni, severni obratnik tropico del Capricorno, del Cancro

obravnáva discusión f ; debate m ; (sodna) vista f

obravnava tožbe (jur) vista f del pleito (ali de la causa), juicio m oral
predhodna obravnava (jur) preliminares f pl
obravnava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada

obraz moški spol (-a …)

1. das Gesicht (tudi anatomija), poetično: das Antlitz, Angesicht; -gesicht (angelski Engelsgesicht, konjski Pferdegesicht, mil Madonnengesicht, mozoljast Pickelgesicht, kot polna luna Vollmondgesicht, vsakdanji Dutzendgesicht, Durchschnittsgesicht)
… obraza Gesichts-
(barva die Gesichtsfarbe, del die Gesichtspartie, izraz der Gesichtsausdruck, masaža die Gesichtsmassage, nega die Gesichtspflege, oblika die Gesichtsform, ohromelost die Gesichtslähmung, plastika die Gesichtsplastik, polovica die Gesichtshälfte, stran die Gesichtsseite)
… za obraz Gesichts-
(krema die Gesichtscreme, mleko die Gesichtsmilch, puder der Gesichtspuder, voda das Gesichtswasser; ščitnik der Gesichtsschutz)

2. izraz na obrazu: die Miene, das Gesicht; -miene, -gesicht (kisel/žalosten Jammermiene, saure Miene, kitajski figurativno Pokergesicht, navihan Spitzbubengesicht, nedolžen Unschuldsmiene, nesrečen Kummermiene, neumen Schafsgesicht, potrt Trauermiene, trpeč Leidensmiene, uraden Beamtenmiene, Amtsmiene, žaloben Leichenbittermiene, Trauermiene)
strog obraz strenge Miene
uraden obraz dienstliche Miene
kisel obraz ein schiefes Gesicht, eine saure Miene
rdeč/zaripel obraz ein (hoch)roter Kopf
obraz kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben/zehn Tage Regenwetter
|
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
dobiti dolg obraz ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
skriti/zakopati obraz v roke die Hände vors Gesicht schlagen
pokazati pravi obraz sein wahres Gesicht zeigen
brez obraza figurativno gesichtslos
čez obraz über das Gesicht, übers Gesicht
maska čez obraz die Strumpfmaske
na obrazu im Gesicht
koža na obrazu die Gesichtshaut
biti zapisan na obrazu im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben (sein)
v obraz ins Gesicht, povedati kaj: glatt, geradeheraus
veter v obraz der Gegenwind
udarec v obraz ein Schlag ins Gesicht
povedati v obraz ins Gesicht (hinein) sagen, auf den Kopf zusagen
udariti v obraz ins Gesicht schlagen, kri: (das Blut) steigt in den Kopf/ins Gesicht
zmetati v obraz žaljivke ipd.: an den Kopf werfen
z obraza prebrati an der Stirn ablesen
strgati krinko z obraza die Maske vom Gesicht reißen
z … obrazom -gesichtig
(ozkim schmalgesichtig, rdečim rotgesichtig, z dvema doppelgesichtig, zweigesichtig)
s hinavskim obrazom mit Heuchlermiene

obrázec (-zca) m

1. modulo, formulario:
izpolniti obrazec riempire il formulario

2. modulo, formula, schema; lingv. paradigma; pren. cliché:
retorični obrazci gli schemi retorici
poročni obrazec formula del matrimonio
spovedni obrazec formula della confessione

obrèd (-éda) m

1. cerimonia, cerimoniale:
poročni obred cerimonia nuziale

2. rito (tudi ekst.):
rel. krstni obred il rito del battesimo
rel. obred pomenišenja monacazione
pogrebni, verski obred rito funebre, religioso
opravljati obred celebrare il rito