Franja

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

leone m (f -essa)

1. zool. lev (Felis leo):
battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
febbre da leone pren. konjska mrzlica
farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež

2. pren. silak, srčen mož

3. astr. lev

lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
lepi spol le beau sexe
lepe umetnosti les beaux-arts
lepo vreme beau temps
lepa vsota (familiarno) une jolie somme
lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
na lepem inopinément, à l'improviste
z lepim à l'amiable
lepo dišati sentir bon
to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

lep kot kip de belleza escultural
lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
lepa priložnost una magnífica ocasión
lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
lepi spol el bello sexo
lepe umetnosti las bellas artes
lepo vreme je hace buen tiempo
lepa vsota (fam) una bonita suma
lepa hvala! ¡muchas gracias!
na lepem de improviso, de repente
z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
to je lepo od tebe eres muy amable
ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

lépiti (-im)

A) imperf. ➞ zalepiti

1. incollare, appiccicare; attaccare:
lepiti znamke incollare i francobolli
lepiti plakate attaccare i manifesti
lepiti na karton cartonare

2. (imeti lepilno moč) attaccare

B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi

lepó adv.

1. bene:
lepo se izražati esprimersi bene

2. (vljudno, prijazno) gentilmente

3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
lepo mi je mi trovo, mi sento bene
lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
lepo, čudovito! bello! magnifico!

4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
lepo kazati (pridelek) promettere bene
iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

5.
lepo grajen ben fatto
lepo oblikovan affusolato; tornito
lepo raščen formoso
knjiž. lepo sprejet benaccetto
lepo vzgojen beneducato, bennato

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

let off prehodni glagol
sprožiti (puško); iztresti (šalo, dovtip); pustiti koga brez kazni (ali z manjšo kaznijo); odpustiti, izpustiti

to let off steam dati si duška

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

leucophaeus 3 (gr. λευκόφαιος) beločrnkast, pepelnat(osiv), bled, modrikast: quamvis sint alba, procreant aliis locis leucophaea, aliis locis pulla, aliis coracino colore Vitr., in campis Troianis proxime flumen armenta rufa et pecora leucophaea nascuntur Vitr., purpurea aut leucophaea et quae facillime diluitur Plin., si iocur eius vel cor adalligetur in panno leucophaeo Plin.

levāmen -inis, n (lĕvāre) pesn. beseda = (o)lajšalo, tolažba, uteha, tešilo, tolažilo: quod si esset aliquod levamen, id esset in te uno Ci. ep., dulce viatori lasso in sudore levamen Cat., tu, Paulle, meum post fata levamen Pr.; z objektnim gen.: (sc. Anchises) omnis curae casusque levamen V. (meton.) tolažnik, eius mali l. L.

levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)

levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti

levare

A) v. tr. (pres. lēvo)

1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

2. vstati, vstajati

3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

4. vziti, vzhajati

C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod