Franja

Zadetki iskanja

  • noix [nwa] féminin oreh (sadež); premog orehovec; nekoliko, malce

    noix de galle šiška
    noix de coco, muscade kokosov, muškatov oreh
    noix de veau notranji del telečjega stegna
    à la noix (de coco) brez vrednosti; neumen
    marcher sur des noix kot po jajcih hoditi
    (populaire) noix (de genou) (anatomie) pogačica
  • nój zool avestruz m

    nojevo pero (jajce) pluma f (huevo m) de avestruz
    nojeva politika (fig) táctica f del avestruz
  • nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik

    (bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
    au nombre de mille tisoč po številu
    nombre premier praštevilo
    nombre total skupno število, vsota, seštevek
    nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
    nombre pair, impair sodo, liho število
    nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
    nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
    en (grand) nombre v velikem številu
    le plus grand nombre večina
    en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
    sans nombre brez števila, brezštevilen
    depuis nombre d'année, s že precéj let
    compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
    élever un nombre au carré kvadrirati neko število
    être du nombre biti (spadati) zraven
    n'être pas en nombre ne biti sklepčen
    faire nombre povečati število, zraven šteti
  • noncurante agg. ki se ne zmeni:
    essere noncurante del pericolo ne se meniti za nevarnost
  • nōn-nūllus (bolje pisano narazen nōn nūllus) 3 (gl. nōn in nūllus); v sg. marsikateri, nekateri, nekaj (česa), marsikak, znaten, precejšen: non nullam in hac re nobis facit iniuriam Ter., non nullā in re emendare Ci., non nullum solacium Ci., esse non nullo Caesaris beneficio affectum C., non nulla pars militum domum discedit C. ne neznaten = precejšen del, cohortibus non nullā parte (deloma) in oppidum compulsis C., quae res etiam nonnullam afferebat deformitatem N., nonnullus honos Mart., nonnullum nomen Plin. iun.; v pl. marsikateri, nekateri, mnogo, precej, ta in (pa) oni, eden in drugi: ut non nullis in civitatibus fieri solet Ci., nonnulla visa esse falsa, non omnia Ci., non nullae cohortes in agmen Caesaris, aliae in equites incidunt C., nonnullae civitates Auct. b. Alx., nonnullae insulae N., tu et non nulli collegae tui L.; subst. non nulli (nonnulli) -ae -a nekateri (ljudje, vojaki idr.): quod non nulli dictitant Ci., quod nonnulli ita interpretantur N., e loco superiore in nostros venientes tela coiciebant et nonnulli inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C., hortantibus nonnullis Suet.; z gen.: nonnulli urbanorum Suet.
  • nòr (tonti)loco ; fam chiflado

    nora leta edad f ingrata, fam edad f del pavo
    nor na igranje apasionado por el juego
    biti nor na estar loco (ali perdido) por (glasbo la música)
    ona je nora na moške fam le gustan los pantalones
  • nōrd

    A) m

    1. geogr. sever (tudi ekst.):
    gente del nord severnjaki

    2. igre sever (pri bridgeu)

    B) agg. invar. severen:
    zona nord severno področje
  • normálen (-lna -o) adj.

    1. (naraven, pravilen) normale, regolare:
    med. normalen utrip srca battito normale
    normalne vremenske razmere condizioni normali del tempo

    2. abituale, consueto, ordinario, solito, usuale

    3. (miren, urejen) tranquillo, regolare:
    življenje se vrača v normalni tir la vita torna alla normalità

    4. (duševno uravnovešen) (mentalmente) sano, equilibrato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    normalna gradacija gradazione normale
    šol. normalna šola scuola normale
    normalni film pellicola a passo normale
    kem. normalni heptan eptano normale
    fiz. normalni kubični meter normalmetrocubo (Nm3)
    fiz. normalni zračni tlak pressione atmosferica normale
    mat. normalne premice rette normali (ortogonali, perpendicolari)
  • normálno adv.

    1. normalmente; abitualmente

    2. (v povedni rabi) normale:
    normalno je, da so ga zaradi takega prestopka zaprli che l'abbiano arrestato per un reato così è (del tutto) normale
  • norte moški spol sever; severni tečaj; severni veter; zvezda severnica; figurativno vodnik, kažipot

    Estrella del Norte zvezda severnica
    España del Norte, el Norte de España severna Španija
    lado del norte severna stran
    al norte severno
  • north1 [nɔ:ɵ] pridevnik
    severen
    sleng pretkan, zvit

    North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
    North Britain Škotska
    north country severni del dežele
    the North Country severna Anglija
    North Pole severni pol
    astronomija North Star zvezda severnica
    the North Sea Severno morje
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nōs, objektni gen. nostrī, partitivni gen. nostrŭm, le pri razdelitvi človeškega bitja nostrī (oba gen. spadata k pron. noster), pron. personale za 1. osebo pl. (prim. skr. du. nāu, lat. noster, gr. νῶι, νῶιν, νώ, sl. mi, gen. nas)

    1. mi: Naev., Enn., Pac., Acc., Pl. idr., meminit nostri, memoria nostri Ci., ut ipsi noti sunt, sic nostrum unumquemque norunt Ci., Roma communis patria omnium nostrum Ci., nostri melior pars animus est Sen. ph. naš boljši del.

    2. mi, kot pl. maiestatis = jaz: sex libros de re publica tunc scripsimus, cum gubernacula rei publicae tenebamus Ci., quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci., nos patriam fugimus, tu, Tityre, … resonare doces Amaryllida silvas V.; pri sg.: absente nobis Ter., restituis cupido atque insperanti ipsa refers te nobis Cat., nobis merenti Tib.

    Opomba: Star. partitivni gen. nostrōrum (nam. nostrum): nostrorum nemo Pl.
  • noséčnost embarazo m ; preñez f ; (zlasti med) gestación f

    prekinitev nosečnosti interrupción f del embarazo
  • nosílec (-lca) m

    1. portatore; ekst. facchino; šport.
    nosilec vode portaacqua, portaborracce

    2. publ. fautore, promotore; combattente:
    nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

    3. (kar opredeljuje) portatore:
    glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

    4. (povzročitelj)
    ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
    ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

    5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
    nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
    nosilec glavne vloge protagonista
    nosilec liste capolista
    jur. nosilec patenta licenziantario

    6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
    nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
    nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
    nosilec oblasti detentore del potere

    7. portatore:
    tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
    med. nosilec bacilov portatore di batteri

    8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

    9. voj.
    nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
    gled. nosilec kulis supporto delle quinte
    inform. nosilec podatkov supporto dei dati
    šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
    grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
    mostni nosilec sostegno del ponte
    palični nosilec sostegno a traliccio
    gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
    nosilec papeškega stola sediario
    jur. nosilec površinske pravice superficiario
    nosilec steklenic portabottiglie
    jur. nosilec izključne pravice esclusivista
    voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

    nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
    nositi žalno obleko llevar luto
    nositi kratke lase llevar el pelo corto
    to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
    nositi pri sebi llevar consigo
    dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
    nositi posledice sufrir las consecuencias
    nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
    nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
    nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
    nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
    nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
    visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro
  • nosna votlina stalna zveza
    anatomija (del telesa) ▸ orrüreg
  • nōstro

    A) agg.

    1. naš, najin; svoj:
    la nostra casa naša hiša, naš dom
    la nostra lingua naš jezik
    il nostro pianeta naš planet, Zemlja

    2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
    Nostro Signore relig. Gospod
    Padre nostro oče naš

    3. pog. naš, običajen; medsebojen:
    il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
    beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico

    4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku

    B) pron.

    1. naš, najin; svoj

    2. absol. naš; svoj:
    il Nostro, il nostro naš avtor
    i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
    arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
    ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
    vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
    avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo?
  • nóša (obleka) vestidos m pl ; traje m

    narodna noša traje m regional (ali típico del país)