noix [nwa] féminin oreh (sadež); premog orehovec; nekoliko, malce
noix de galle šiška
noix de coco, muscade kokosov, muškatov oreh
noix de veau notranji del telečjega stegna
à la noix (de coco) brez vrednosti; neumen
marcher sur des noix kot po jajcih hoditi
(populaire) noix (de genou) (anatomie) pogačica
Zadetki iskanja
- nój zool avestruz m
nojevo pero (jajce) pluma f (huevo m) de avestruz
nojeva politika (fig) táctica f del avestruz - nombre [nɔ̃br] masculin število; množina, večina; števnik
(bon) nombre de velik del, veliko, mnogo
au nombre de mille tisoč po številu
nombre premier praštevilo
nombre total skupno število, vsota, seštevek
nombre entier, décimal, fractionnaire celo, decimalno, ulomkovo število
nombre pair, impair sodo, liho število
nombre cardinal, ordinal glavni, vrstilni števnik
nombre d'entre vous številni, mnogi med vami
en (grand) nombre v velikem številu
le plus grand nombre večina
en nombres ronds okroglo, v zaokroženih številkah
sans nombre brez števila, brezštevilen
depuis nombre d'année, s že precéj let
compter quelqu'un au nombre de ses amis koga šteti med svoje prijatelje
élever un nombre au carré kvadrirati neko število
être du nombre biti (spadati) zraven
n'être pas en nombre ne biti sklepčen
faire nombre povečati število, zraven šteti - noncurante agg. ki se ne zmeni:
essere noncurante del pericolo ne se meniti za nevarnost - nōn-nūllus (bolje pisano narazen nōn nūllus) 3 (gl. nōn in nūllus); v sg. marsikateri, nekateri, nekaj (česa), marsikak, znaten, precejšen: non nullam in hac re nobis facit iniuriam Ter., non nullā in re emendare Ci., non nullum solacium Ci., esse non nullo Caesaris beneficio affectum C., non nulla pars militum domum discedit C. ne neznaten = precejšen del, cohortibus non nullā parte (deloma) in oppidum compulsis C., quae res etiam nonnullam afferebat deformitatem N., nonnullus honos Mart., nonnullum nomen Plin. iun.; v pl. marsikateri, nekateri, mnogo, precej, ta in (pa) oni, eden in drugi: ut non nullis in civitatibus fieri solet Ci., nonnulla visa esse falsa, non omnia Ci., non nullae cohortes in agmen Caesaris, aliae in equites incidunt C., nonnullae civitates Auct. b. Alx., nonnullae insulae N., tu et non nulli collegae tui L.; subst. non nulli (nonnulli) -ae -a nekateri (ljudje, vojaki idr.): quod non nulli dictitant Ci., quod nonnulli ita interpretantur N., e loco superiore in nostros venientes tela coiciebant et nonnulli inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C., hortantibus nonnullis Suet.; z gen.: nonnulli urbanorum Suet.
- nòr (tonti)loco ; fam chiflado
nora leta edad f ingrata, fam edad f del pavo
nor na igranje apasionado por el juego
biti nor na estar loco (ali perdido) por (glasbo la música)
ona je nora na moške fam le gustan los pantalones - nōrd
A) m
1. geogr. sever (tudi ekst.):
gente del nord severnjaki
2. igre sever (pri bridgeu)
B) agg. invar. severen:
zona nord severno področje - normálen (-lna -o) adj.
1. (naraven, pravilen) normale, regolare:
med. normalen utrip srca battito normale
normalne vremenske razmere condizioni normali del tempo
2. abituale, consueto, ordinario, solito, usuale
3. (miren, urejen) tranquillo, regolare:
življenje se vrača v normalni tir la vita torna alla normalità
4. (duševno uravnovešen) (mentalmente) sano, equilibrato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
normalna gradacija gradazione normale
šol. normalna šola scuola normale
normalni film pellicola a passo normale
kem. normalni heptan eptano normale
fiz. normalni kubični meter normalmetrocubo (Nm3)
fiz. normalni zračni tlak pressione atmosferica normale
mat. normalne premice rette normali (ortogonali, perpendicolari) - normálno adv.
1. normalmente; abitualmente
2. (v povedni rabi) normale:
normalno je, da so ga zaradi takega prestopka zaprli che l'abbiano arrestato per un reato così è (del tutto) normale - norte moški spol sever; severni tečaj; severni veter; zvezda severnica; figurativno vodnik, kažipot
Estrella del Norte zvezda severnica
España del Norte, el Norte de España severna Španija
lado del norte severna stran
al norte severno - north1 [nɔ:ɵ] pridevnik
severen
sleng pretkan, zvit
North Atlantic Treaty severnoatlantski pakt
North Britain Škotska
north country severni del dežele
the North Country severna Anglija
North Pole severni pol
astronomija North Star zvezda severnica
the North Sea Severno morje - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso - nōs, objektni gen. nostrī, partitivni gen. nostrŭm, le pri razdelitvi človeškega bitja nostrī (oba gen. spadata k pron. noster), pron. personale za 1. osebo pl. (prim. skr. du. nāu, lat. noster, gr. νῶι, νῶιν, νώ, sl. mi, gen. nas)
1. mi: Naev., Enn., Pac., Acc., Pl. idr., meminit nostri, memoria nostri Ci., ut ipsi noti sunt, sic nostrum unumquemque norunt Ci., Roma communis patria omnium nostrum Ci., nostri melior pars animus est Sen. ph. naš boljši del.
2. mi, kot pl. maiestatis = jaz: sex libros de re publica tunc scripsimus, cum gubernacula rei publicae tenebamus Ci., quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci., nos patriam fugimus, tu, Tityre, … resonare doces Amaryllida silvas V.; pri sg.: absente nobis Ter., restituis cupido atque insperanti ipsa refers te nobis Cat., nobis merenti Tib.
Opomba: Star. partitivni gen. nostrōrum (nam. nostrum): nostrorum nemo Pl. - noséčnost embarazo m ; preñez f ; (zlasti med) gestación f
prekinitev nosečnosti interrupción f del embarazo - nosílec (-lca) m
1. portatore; ekst. facchino; šport.
nosilec vode portaacqua, portaborracce
2. publ. fautore, promotore; combattente:
nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali
3. (kar opredeljuje) portatore:
glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica
4. (povzročitelj)
ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve
5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
nosilec glavne vloge protagonista
nosilec liste capolista
jur. nosilec patenta licenziantario
6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
nosilec oblasti detentore del potere
7. portatore:
tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
med. nosilec bacilov portatore di batteri
8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto
9. voj.
nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
gled. nosilec kulis supporto delle quinte
inform. nosilec podatkov supporto dei dati
šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
mostni nosilec sostegno del ponte
palični nosilec sostegno a traliccio
gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
nosilec papeškega stola sediario
jur. nosilec površinske pravice superficiario
nosilec steklenic portabottiglie
jur. nosilec izključne pravice esclusivista
voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar
nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
nositi žalno obleko llevar luto
nositi kratke lase llevar el pelo corto
to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
nositi pri sebi llevar consigo
dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
nositi posledice sufrir las consecuencias
nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro - nosna votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ orrüreg - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nóša (obleka) vestidos m pl ; traje m
narodna noša traje m regional (ali típico del país)