Franja

Zadetki iskanja

  • níčla (-e) f

    1. (numero) zero

    2. (izhodiščna vrednost na lestvici) zero:
    deset stopinj pod ničlo dieci gradi sotto zero

    3. pren. nullità; fiz.
    absolutna ničla zero assoluto
    mat. ničla polinoma (valore) zero del polinomio
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • Níl el (río) Nilo

    nilova delta delta m del Nilo
  • niña ženski spol otrok, dekletce; zrklo, zenica; ameriška španščina gospodična

    niña del ojo zenica
    la quiero como la niña de mis ojos ljubim jo kot zenico svojega očesa
  • Niphātēs -ae, m (Νιφάτης = „Snežnik“) Nifát, gorovje v Armeniji ob Evfratovih izvirih: H., Mel., Plin., M.; pesn. meton.

    1. del reke Tigris v Veliki Armeniji: Lucan., Iuv., Sil., Cl.

    2. = Armenec: V.
  • nìt (níti) f

    1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
    presti, sukati nit filare, torcere il filo
    bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
    zlate niti fili d'oro

    2. pren. filo:
    nit pogovora il filo del discorso
    pren. Ariadnina nit filo di Arianna
    pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
    pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
    pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
    pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
    tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
    med. kirurška nit sutura, catgut
    bot. prašnična nit filamento
    tekst. nit iz grobe svile capitone
    nit za bisere infilaperle

    3. zool.
    živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • Nitria -ae, f Nítrija, del Egipta: Hier., Isid.
  • nitro m miner. natrijev nitrat, soliter:
    nitro del Cile čilski soliter
  • nivel moški spol vršina, nivo; libela, razalo; vodoravna lega; istoličnost

    nivel de agua vodna tehtnica
    nivel del mar, nivel marítimo morska gladina
    estar al nivel biti na višini, biti pri moči
    a nivel čisto vodoravno; naravnost, premo
  • nivó (-ja) m

    1. livello:
    nivo vode se dviga il livello dell'acqua va salendo
    geogr. morski nivo livello del mare

    2. ekst. livello:
    izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo il livello educativo, culturale, di vita

    3. (stopnja pomembnosti) livello
  • nivó nivel m (tudi fig)

    biti pod nivojem estar por debajo del nivel
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • nizkotlačn|i (-a, -o) Niederdruck- (del der/das Niederdruckteil, okrov der Niederdruckzylinder, elektrarna das Niederdruckkraftwerk, turbine die Niederdruckturbine)
  • nizozemsko prislov
    1. (o jeziku) ▸ hollandul
    Do takrat je Truth govorila samo nizozemsko. ▸ Truth addig csak hollandul beszélt.
    Belgija je majhna kraljevina, razdeljena na južni, valonski del, ki govori francosko, in severni, flamski del, ki se sporazumeva po nizozemsko. ▸ Belgium apró királyság, amely déli, francia nyelvű vallon, és északi, flamand részre osztható, ahol hollandul beszélnek.

    2. (o načinu ali stilu) ▸ holland
    Rešitev po nizozemsko: Da bi čistili mestne ulice, alkoholikom plačajo s pivom. ▸ A holland megoldás: azért, hogy tisztítsák a város utcáit, az alkoholistáknak sörrel fizetnek.
    Veriga Moooi je smrtno resen odgovor na banalno pohištveno industrijo, a po nizozemsko vsebuje še kup ironičnega humorja. ▸ A Moooi-lánc halálosan komoly válasz a banális bútoriparra, de holland módra sok ironikus humort is tartalmaz.
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
  • njíva (-e) f campo; appezzamento; (obdelana njiva, polje) zolla:
    gnojiti, obdelati, orati, posaditi, posejati njivo concimare, lavorare, arare, piantare, seminare il campo
    rodovitna njiva campo fertile
    krompirjeva, pšenična njiva campo di patate, di grano
    pren. to ni zraslo na njegovi njivi non è farina del suo sacco
  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)