Franja

near² [níə] pridevnik
bližnji; pereč (problem); skop, varčen; levi (del živali, ceste); zvest (prevod)

a near friend zaupen prijatelj
near miss le malo zgrešen zadetek
it was a near thing komaj je šlo, za las je manjkalo
near work za oči naporno delo
the near distance del slike med ozadjem in sprednjim delom
near akin v bližnjem sorodstvu
ameriško near true skoraj gotovo
the nearest way najkrajša pot
the Near East Bližnji Vzhod

nebó (-á) n

1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali

2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso

3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto

4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro

5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo

nebó cielo m ; anat paladar m ; (nebesni obok) firmamento m , bóveda f celeste

nebo nad posteljo colgadura f (ali cielo m) de cama
nebo nad prestolom dosel m
na nebu en el cielo
oblačno nebo cielo nuboso (ali nublado)
zvezdnato nebo cielo estrellado
kot z neba pasti venir como llovido del cielo
v nebo povzdigovati (fig) poner en las nubes (ali en los cuernos de la luna)
to vpije do neba esto clama al cielo
pod prostim nebom al aire libre
spati pod milim nebom dormir al raso (ali a la intemperie)
kot strela z jasnega neba como una bomba

neck¹ [nek] samostalnik
vrat, tilnik; izrez (obleke); vratina (meso)
anatomija vrat (maternice itd.); vrat pri violini, vrat steklenice
geografija ožina (morska, kopenska) soteska
tisk konus tiskarske črke

to break one's neck zlomiti si vrat; ameriško nečloveško se namučiti, ugonobiti se
to break the neck of a task izvršiti najtežji del naloge
to crane one's neck (at, for) stegovati vrat
Derbyshire neck golša
neck and neck division glasovanje, pri katerem dobita obe strani enako število glasov
sleng to get (ali catch) it in the neck biti hudo kaznovan, trpeti
he's got a neck predrzen je
to have a lot of neck biti zelo predrzen
neck and heel docela, trdno (vezati)
neck and neck bok ob boku (dirkalni konji), enako število glasov, enak
neck or nothing vse ali nič
on (ali in) the neck of neposredno po
to put one's neck in a noose izpostavljati se nevarnosti
to risk one's neck staviti svoje življenje na kocko
to save one's neck rešiti se, rešiti si glavo
to stick one's neck out for mnogo tvegati za
a stiff neck trdoglavost
stiff-necked trdoglav
to take s.o. by the neck zgrabiti koga za vrat
neck and crop popolnoma, kot dolg in širok
to throw s.o. out neck and crop na pete na glavo koga ven vreči
to tread on s.o.'s neck zaviti komu vrat
up to one's neck do grla
to win by a neck zmagati za dolžino vratu (konjske dirke), za las zmagati (glasovanje)
ameriško, pogovorno neck of the woods soseščina

nedotakljívost (-i) f

1. intoccabilità; inviolabilità; intangibilità; integrità; ekst. santità:
ozemeljska nedotakljivost integrità, inviolabilità del territorio nazionale

2. jur. immunità

negō -āre -āvī -ātum

I. intr. reči (govoriti) ne, reči (soditi), da ne, odgovoriti (odgovarjati) z ne: vel ai vel nega Naev. ap. Prisc., vel tu mihi aias vel neges Pl., negat quis: nego, ait: aio Ter., Diogenes ait, Antipater negat Ci., numquam reo cuiquam tam humili, tam sordido, tam nocenti, tam alieno tam praecise negavi quam hic mihi plane [sine] ulla exceptione praecidit Ci. ep.; z dat. personae ali rei: saepius idem roganti negare Ci., non facile Gallos Gallis negare potuisse C., potes his impune negare O., petitioni n. Traianus ap. Plin. iun. —

II. trans.

1. zanik(ov)ati, reči (govoriti, praviti, trditi, zagotavljati), da česa ni, negírati, (u)tajiti, zatajiti (zatajevati), prikriti (prikrivati): crimen Ci., Q., peccatum tuum negare non potes Ci., Gabinius nihil ex eis negavit Ci., quorum alterum neque nego neque … L., n. deos Sen. ph., debitor usuram pariter sortemque negabit Mart., n. omne evangelium Tert.; z ACI (v sl. stopi nikalnica nav. v objektni stavek): Manlio negas esse credendum (= Manlio dicis non esse credendum) Ci. praviš, da Manliju ne gre verjeti, nego in tota Sicilia ullum argenteum vas fuisse Ci. trdim, da … ni bilo nobene srebrne posode, si ita fecissent, fines eorum (sc. se) vastaturum (sc. esse) negat C., neget per omnes deos se meminisse Tib.; pesn. metaf. o neosebnih subj.: ratio reclamat vera negatque credere posse animum Lucr., sin (sc. arenae) in sua posse negabunt ire loca V., et hoc negat (sc. phaselus ille) minacis Adriatici negare litus Cat. in meni, da tega ne taji obala grozečega Jadranskega morja; pred konstrukcijo ACI stoječa nikalnica ne izniči zanikanja: nega esse quod dem nec mihi nec mutuom neque aliud quicquam Pl., negat nec suspicari Ci.; včasih je treba iz glag. negare povzeti za drugi del stavka trdilen glag. dicendi: plerique negant Caesarem in condicione mansurum postulataque haec ab eo interposita esse Ci. ep., negat se totiens fusum Numidam pertimescere: virtuti suorum satis credere S., negabat cessandum et utique prius confligendum L.; v pass. z NCI: Col., Plin., Mart., Suet., ibi vis facta (sc. esse) negabitur Ci. trdilo se bo, da tam ni prišlo do nasilja, quod auspicari tamquam invisi diis immortalibus negarentur posse L., casta (sc. esse) negor O. pravijo, da sem nečistnica; pa tudi negari z ACI: negandum est esse deos Ci., negarine ullo modo possit, numquam quemquam stabili et firmo et magno animo effici posse Ci.; poseb. negare (negari) non posse s quin (da): negare non posse, quin rectius sit exercitum mitti L., negari non potest, quin bonum sit Lact.; abs.: ne nega! Ter., factum est: non nego Ter., qui a Naevio vel sumpsisti multa, si fateris, vel, si negas, surripuisti Ci.; litota: non nego Ci. ne tajim = priznavam, pritrjujem; elipt. (v jeziku komediografov): ille primo se negare (sc. uxorem ducturum) Ter., ego me nego (sc. nosse) Ter.

2. odreči (odrekati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti, odpoved(ov)ati, kratiti komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa, ne hoteti, braniti se: quicquam quisquam [quemquam], quemque quisque conveniat, neget Enn. ap. Corn., viris tam amantibus mei nihil negare possum Ci., belle negandum (sc. est), si qui roget, ut … Q. Ci., postquam id obstinate sibi negari vidit C., n. auxilium Veientibus L., miseris alimenta, patriae opem O., cupimus negata O. kar so nam odrekli, stimulisque negantem … agens Lucan., sibi omnia n. Sen. ph. vsemu se odpoved(ov)ati, ničesar si ne privoščiti, roganti civitatem negavit Suet.; pesn.: illa se negat Ter. se odreka = noče, comitem (sc. se) negare Q. ne hoteti služiti (biti) za spremljevalca, vela ventis n. O. jadra zviti, non ego me vinclis verberibusque nego Tib. ne odtegujem (izogibam, izmikam) se; pesn. metaf. o neosebnih subj.: nec mihi materiam bellatrix Roma negabat O., negat (sc. seges) victum V. ali poma negat regio O. odpoveduje = ne rodi (prim. sl.: „nebo je roso odpovedalo“), nec inutile bellis subsidium, si dextra neget Stat.; z inf.: Leucothoë nanti ferre negavit opem O., nos quoque ire negabamus O., figurare varie nisi eruditis negatum est Plin. iun.; z ACI: quibus te propter aliquod officium necessitudinis adfuturum negaris Ci., Hannibalem Libyae pelli florentibus annis vita atque extingui primordia tanta negabam Sil. nisem hotel; alicui non negare s quin: qui quidam … adulescenti negare non potuerit, quin eum accerseret N., non hoc mihi namque negares, omnipotens, quin et pugnae subducere Turnum et Dauno possem incolumem servare parenti V.; s samim dat.: negare nemini Ci.; pesn. metaf. o neosebnih subj.: ast' tamen illi membra negant, lassusque ferit praecordia sanguis Stat. odpovedujejo, praecipuus sed enim labor est excindere dextra oppositas rupes et saxa negantia ferro Stat.; litot.: nec candida cursus Luna negat V.

Opomba: Star. cj. pf. negassim: Pl.; inf. pr. pass. negarier: Prud.

negocio moški spol kupčija, trgovina, posel, zadeva, opravilo

negocio de baratillo branjarstvo, prekupčevanje
negocio redondo donosen posel
anular un negocio razveljaviti kupčijo
concertar un negocio skleniti kupčijo
hacer buen negocio napraviti dobro kupčijo, dobro odrezati
salir mal de un negocio slabo odrezati
estancamiento (paralización) de los negocios zastoj v trgovini
hombre de negocios poslovni človek
negocios del Estado državne zadeve

negotóvost (-i) f incertezza, insicurezza; dubbio; precarietà; incerto; forse:
negotovosti poklica gli incerti del mestiere

negro moški spol črnec, zamorec; tiskarsko črnilo

negro de Alemania črnilo za bakrotisk
negro animal živalsko oglje
negro de imprenta tiskarsko črnilo
negro de la uña črno za nohtom; ščepec
como el negro del sermón ne da bi bil kaj razumel
ponerse negro počrneti
trabajar como un negro delati kot črna živina
boda de negros hrupno veseljačenje
tráfico (trata) de negros trgovina s sužnji
¡no somos negros! ne pustimo, da se tako ravna z nami!

nehotno živčevje stalna zveza
anatomija (del živčevja) ▸ autonóm idegrendszer
Sopomenke: avtonomno živčevje, vegetativno živčevje

neintervéncija (-e) f non intervento:
polit. načelo neintervencije il principio del non intervento

neizvíren (-rna -o) adj. non originale; copiato, riprodotto; manierato; knjiž. tralatizio; déjà vu:
neizvirni del besedila parte tralatizia di un testo

néki (-a -o)

A) adj. uno, qualche, tale:
na neki način se bo stvar uredila in quache modo regoleremo la faccenda
telefoniral je neki Bole ha telefonato tale Bole

B) néki adv. (poudarja ugibanje) mai:
kako neki živijo ljudje v tem zakotnem kraju?! come mai fa a vivere la gente in questa casa del diavolo?!

nekomercialen pridevnik
(neprofiten) ▸ nem kereskedelmiUporabniki lahko uporabljajo spletno mesto le za osebne in nekomercialne namene. ▸ A felhasználók csak személyes és nem kereskedelmi célokra használhatják a honlapot.Trinajst nekomercialnih radijskih postaj je v tekmovalni del festivala prijavilo 97 prispevkov. ▸ Tizenhárom nem kereskedelmi rádióállomás 97 műsort nevezett be a fesztivál versenyrészébe.
Nekomercialna vsebina njihovih programov vsekakor ne prispeva k velikim zaslužkom. ▸ A programjaik nem kereskedelmi tartalmai sehogy sem hoznak nagy profitot.

nektarina samostalnik
1. (sadno drevo) ▸ nektarinfa, kopaszbarackfa
Breskve in nektarine je najbolje obrezati tik pred cvetenjem, marelice pa po cvetenju. ▸ Az őszibarack- és nektarinfákat nem sokkal virágzás előtt, a kajszibarackfákat pedig virágzás után a legjobb megmetszeni.

2. (sadež) ▸ nektarin, kopasz barackMed grizljanjem slastne nektarine je del njenega zoba ostal v sadežu. ▸ Az ínycsiklandó kopasz barack majszolása közben a foga egy része a gyümölcsben maradt.

neločljívost (-i) f inseparabilità, inscindibilità, indissolubilità:
neločljivost zakonske zveze l'indissolubilità del matrimonio

nemír (notranji) inquietud f ; desasiego m ; (zunanji) intranquilidad f ; agitación f ; (razburjenje) excitación f ; (upor) alboroto m , disturbio m , tumulto m

žarišče nemira foco m de agitación
povzročitelj nemirov alborotador m, perturbador m del orden público
socialni nemiri perturbaciones f pl sociales

nenaklónjenost (-i) f disfavore; ostilità; antipatia, avversione:
nenaklonjenost občinstva il disfavore del pubblico

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.

neobdavčen [è] (-a, -o) steuerfrei; unversteuert
neobdavčeni del dohodka der Steuerfreibetrag, Freibetrag