Franja

allineare

A) v. tr. (pres. allineo) razporediti, razporejati, razvrstiti, postaviti v vrsto:
allineare gli alunni nel cortile della scuola učence razporediti, postaviti v vrsto na šolskem dvorišču
allineare la batteria per il tiro voj. postaviti baterijo za streljanje

B) ➞ allinearsi v. rifl. (pres. mi allineo)

1. postaviti se v vrsto

2. prilagoditi se; sprejeti stališče:
allinearsi sulla nuova linea politica del partito sprejeti novo politično linijo stranke

allitération [aliterasjɔ̃] féminin aliteracija, ponavljanje enega ali več soglasnikov v zaporedni vrsti besed

allogamento m

1. namestitev

2. dajanje v najem, zakup

allogare v. tr. (pres. allōgo)

1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši

2. zaposliti, zaposlovati:
allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja

3. oddati:
allogare una figlia omožiti hčer

4. redko vložiti:
allogare capitali vložiti kapital

5. redko dati v najem, v zakup:
allogare un podere dati v zakup posestvo

allotropism, allotropy [əlótrɔpizm, -pi] samostalnik
alotropija, ponavljanje iste snovi v več oblikah

all-right [ɔ́:lráit]

1. prislov & povedkovnik pridevnik
v redu, čisto zadovoljiv(o)

I am all-right dobro se počutim

2. medmet
dobro!, strinjam se

allūdō (adlūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. igraje bližati (približevati) se, igrati, nagajivo šaliti, ljubkovati se s kom; abs.: nunc alludit (taurus) viridique exsultat in herba O., quasi alludens Suet. v šali; z ad: coepit ad id (scortum) alludere et me inridere Ter., veluti ad notam (mulierem) allusit Iust.; z dat.: Plin., (Cicero) Trebatio... alludens Q.; pren. (v govoru) namigniti (namigovati) na kaj: Phidias Homeri versibus egregio dicto allusit Val. Max., alludens tali cavillo Aur.

2. v šali doda(ja)ti ali dostaviti (dostavljati), šaliti se k čemu: heus, etiam mensas consumimus! inquit Iulus, nec plura adludens V., Galba autem alludens... multas similitudines afferre Ci.; z dat.: qui occupato adluserit Ph.

3. o poosebljenih neživih bitjih,
a) (o valovju) udarjati ob kaj, pljuskati ob kaj; abs.: in alludentibus undis O., ubi adludit unda Plin.; z dat.: extremis alludunt aequora plantis Stat.; z acc.: omnia quae... fluctus salis adludebant Cat.
b) (o vetru) pihljati v kaj, šumljati v kaj, opihljevati kaj: comas ac summa cacumina silvae lenibus adludit flabris levis Auster Val. Fl.; tako tudi o drevesu, ki ga maje veter: curvata suis fetibus ac tremens adludit patulis arbor hiatibus Sen. tr.

4. pren.: genus eorum, qui sapientiae adludunt Sen. ph. ki se bližajo modrosti, prope posita speique nostrae adludentia sequamur Sen. ph. držimo se bližnjih in našemu upanju se ponujajočih reči.

almendra ženski spol mandelj; koščica v sadju; okrogel kamen (za tlak); glava, pamet

almendras tostadas praženi mandlji
horchata de almendras mandljevo mleko
saber a almendras zelo v slast iti, zelo dišati

almohadilla ženski spol blazinica; vložek vate v obleki

aloft [əlɔ́ft] prislov
visoko, v višavi
figurativno vzvišeno

to go aloft umreti
to send aloft poslati na oni svet

alors [alɔr] adverbe tedaj, takrat; nato; torej; v tem primeru; potemtakem

jusqu'alors dotlej
d'alors tedanji
alors que medtem ko

alpeggiare v. tr., v. intr. (pres. alpēggio) gnati živino na gorsko pašo; pasti v planinah

Alpenpaß, Alpenpass, der, prelaz v Alpah

alpicole [alpikɔl] adjectif rastoč v Alpah

Alpilles [alpij] féminin pluriel nizke Alpe v Provansi

alquilar najeti, v najem vzeti, v najem dati

estar por alquilar odda(ja)ti se (soba)
alquilarse udinjati se, stopiti v službo

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

Altersunterschied, der, razlika v starosti

alterutrimque, adv. v vsakem od obeh primerov, v obeh primerih: Plin.

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren