Franja

svetoštéfanski (-a -o) adj.

1. rel., etn. di S. Stefano (26 dicembre)

2. hist. di S. Stefano (re d'Ungheria)

šájtrga ž (bav. Scheibtruhen) tačke, kolica s jednim točkom, za guranje

šalíti se šalim se, šali -ite se, šalil -ila se i šáliti se -im se šaliti se, šegačiti se s kim: šaliti se s kom; z njo se ne šali; saj sem se samo šalil
ta šalio sam se samo

šánce entrenchments pl; zgodovina vallum, pl -s, valla

šánk m (nj. Schank) šank, gostionička tezga s koje se služi gostima piće i drugo

še pril.
1. kazuje da se nešto dodaje, nastavlja, ponavlja, još: še jutri, pa bo konec
još sutra, pa će biti kraj; še ti povej
kaži još ti; zdaj pa še to
a sada još ovo; si še tam
jesi li još tamo; še kaj pridi
dođi još; prihajali so še in še
dolazili su jednako, dolazili su i dolazili; daj mi še suknjo
daj mi još kaput; še in še je govoril
govorio je bez kraja; še in še je pil
pio je te pio, bez kraja
2. negirani prirok izuzima ili ograničuje, još: danes še ne
danes još ne; pri nas še ne
kod nas još ne; še malo ne
ni malo; še tega ne ve
ni to ne zna
3. podvlači pojedine dijelove rečenice: še sanjalo se mi ni o tem
o tome nisam ni sanjao; še ne pogleda me
pa me ni ne pogleda; še besede ni rekel
nije progovorio ni riječi
4. potvrđuje ili odbija s dopuštanjem protivnoga: kako se imaš? — še kar
kako si? koješta, još nekako
5. odlučno odbija: ali tako? — kaj še!
da li ovako? — ne, nikako
6. vsaka še tako mala podpora je dobrodošla svaka je pomoć dobrodošla, ma kako mala bila; če si še tako previden, nesreči ne uideš
koliko si god oprezan, nesreći nećeš umaći

šentjánžev (-a -o) adj. di S. Giovanni (27 dicembre):
bot. šentjanževa roža iperico, erba di S. Giovanni, cacciadiavoli (Hypericum perforatum)

šentjánževec (-vca) m vino benedetto il giorno di S. Giovanni

šentjánževec -vca m posljednja čaša vina koju pije domaćin s gostima pred rastanak

šentjánževka (-e) f bot. iperico, erba di S. Giovanni, cacciadiavoli (Hypericum perforatum)

šentjánževo (-ega) n rel. festa di S. Giovanni (27 dicembre)

šêrpa (prepasica, ruta) scarf, pl -s, scarves; vojska (ešarpa) sash

šešljáti -am šušljetati, vrskati, izgovarati glas š mjesto glasa s

škíliti -im (stvnj. scilihen)
1. biti razrok, zrikav, škiljav, škiljiti: otrok že od rojstva škili; škiliti na obe očesi, na eno oko, z enim očesom
2. krišom pogledati: škiliti h komu v zvezek, v knjigo; škiliti za dekleti
3. merkati, s nekom namjerom (-mer-) gledati: Turek že spet škili čez mejo

škrábica ž škrabica, škrabija, kutija s otvorom za ubacivanje priloga: škrabica v cerkvi

škŕbast -a -o i škŕbav -a -o škrbav, s oštećenim, krnjim zubima: -a ženska; škrbast nož; -a skleda; -e grablje

škropílo sprinkler; aspergillum, pl -s, -illa

šmárno -ega s praznik Velike Gospođe, Velike Gospojine: to je bilo ob -em

šodó -ja m (fr. chaudeau) šodo, punč s jajima, preliv za kolače

špágarica ž, obično mn. špagerice, cipele s potplatom od špage