Franja

parry¹ [pǽri] samostalnik
odbijanje udarcev, pariranje, izogibanje

thrust and parry of a debate napad in protinapad v debati

partire² v. intr. (pres. parto)

1. oditi, odhajati; odpotovati; iti
partire da casa oditi z doma
partire per le vacanze oditi na počitnice
partire per la guerra iti k vojakom, na vojsko, v napad; pren. zjeziti se
partire in quarta pren. oditi na vso brzino, na vso moč

2. pren. začeti, začenjati se, izvirati

3. šport startati

4. pog. pokvariti se

5. pren. pog. napiti se

patatús moški spol

le dió un patatús imel je lahek napad vrtoglavice

pehota samostalnik
1. (kopenska vojska) ▸ gyalogság, gyaloghadUkazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota

2. (skupina ljudi) ▸ gyalogság, had
Most čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.

pehôta infantería f

napad s pehoto ataque f de infantería

pehoten pridevnik
(o kopenski vojski) ▸ gyalogsági, gyalogos, gyalog-Napadalske enote so bile sestavljene iz nemških in turških elitnih pehotnih čet. ▸ A támadóegységek német és török elit gyalogsági csapatokból álltak.
Medtem je niz dolgih pehotnih spopadov privedel do poraza švicarske in francoske pehote. ▸ Eközben az elhúzódó gyalogsági harcok a svájci és francia gyalogság vereségéhez vezettek.

pèro -a s, mn. pèra pérā
1. pero: guščje, paunovo pero; nojevo pero; pisati -om i mastilom; pisaće pero; pero za crtanje risalno pero; imati oštro pero; govoriti, kazivati komu što u pero narekovati komu, kaj; junak na -u peresni junak; baciti pero u trnje nehati pisati; biti jak na -u biti dober pisatelj, dober stilist; vladati dobro -om spretno sukati pero; prihvatiti se -a lotiti se, peresa, pisanja; oštriti pero na koga pripravljati se na pismeni napad na koga; uzeti pero u ruke začeti pisati
2. vzmet, pero: elastično pero puklo je pero u satu
3. list, pero: pero od kupusa; kukuruz jedrao je upijajući svojim -ima sunce
4. plavut: pero u ribe
5. brada: pero od ključa
6. vogal rute, robca: sveza kaparu u pero svoje marame; obrisa znoj s čela -om šala
7. lemeževa konica
8. rogelj, zobec, greben na buzdovanu

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pētto m

1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s

2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c

4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

6. hidravl. škarpa nasipa, jeza

plangō -ere, planxī, planctum (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. gr. πλάζω udarjam, bijem, tolčem [iz *πλαγγi̯ω], fut. πλάγξω, aor. pass. ἐπλάγχϑην, πλήσσω [iz *πλάκi̯ω], πλήγνῡμι udarjam, bijem, tolčem, πληγή = dor. πλαγά udar(ec), πλῆκτρον plektron (= tŕzalica), lat. plāga, plēctere, du-plex [= gr. δίπλαξ], sl. plakati po prsih se biti, jokati, tarnati, lit. plakù, plàkti tepem, tolčem, bijem, udarjam, got. flōkan biti se, žalovati, stvnem. fluoh, fluohhōn = nem. Fluch kletev, fluchen preklinjati, stvnem. flagarōn leteti naokrog, nem. flaga nenaden napad)

1. biti, tolči, udariti (udarjati): Petr. idr., plangebant aliae proceris tympana palmis Cat., fluctus plangentes saxa Lucr., moriens plangit humum O., plangit moribundus vertice terram O., quanto planguntur litora fluctu O., litora plangunt (sc. austri et imber) V.; abs.: en quantum resonat plangentibus alis armiger ad pastus rediens Iovis! Sil.; med.: utque suum laqueis, quos callidus abdidit auceps, crus ubi commisit volucris sensitque teneri, plangitur O. udarja (tolče, maha) s krili.

2. poseb. biti (tolči) se (po prsih, rokah, stegnih, kolku itd.) v znak žalovanja = žalovati: caput feriebas, femina plangebas Ci. fr., agmina plangentia V., precor, ut plangas pectora Pr., abscissa planxi mea pectora veste O., pectora palmis plangere O., planxit … suos furibunda lacertos O., femur O., planxerunt Dryades: plangentibus adsonat Echo O., lamentari et plangere Suet., quas neque lugeri neque plangi fas est T., plangebant ubera Ap., gemitus plangentium Iust.; med.: dum … volunt plangi, per bracchia mota levatae aere pendebant O., scissaeque capillos planguntur matres Calydonides Eueninae O.

3. trans. plangere aliquem (aliquid) hrupno, glasno žalovati, tarnati za kom (čim), objokovati koga (kaj): damna Stat., Memphiten bovem (= Apim) Tib.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plangebitis: Vulg., It.; plangebunt: It.

planíti assaillir, fondre sur, se lancer sur, s'élancer sur, se précipiter sur, foncer sur, se jeter sur, se ruer sur, faire irruption dans

planiti na koga se ruer (ali fondre) sur quelqu'un, s'élancer sur quelqu'un
planiti za kom se précipiter sur les pas (ali à la suite) de quelqu'un
planiti kvišku sursauter, familiarno sauter, s'élancer
planiti v napad se lancer (ali se ruer) à l'attaque
planiti na nasprotnika se jeter sur l'adversaire
planiti v objem koga se jeter dans les bras de quelqu'un
planiti za nekom se lancer à la poursuite de quelqu'un
planiti na pomoč komu voler au secours de quelqu'un
planiti iz postelje sauter du lit
planiti s sedeža se lever d'un bond, bondir de son siège
planiti ven se précipiter dehors, sortir précipitamment
planiti v sobo faire irruption dans la chambre
planiti iz spanja se réveiller en sursaut
skobec plane na svoj plen l'épervier fond sur sa proie

plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
sprednja plat hiše la facciata della casa
napad z vseh plati attacco concentrico
pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
svetla plat lato illuminato, lato positivo
temna plat parte ombrosa, lato negativo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
pren. bíti plat zvona suonare a martello
pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

plin gas m

strupeni (pokalni, utekočinjeni) plin gas asfixiante (fulminante, licuado ali líquido)
solzivni plin (gas m) lacrimógeno m
jamski (treskavi) plin gases m pl mefíticos (ali deletéreos)
svetilni plin gas del alumbrado
napad s plini ataque m con gases
zastrupitev s plinom intoxicación f con gas
dati plin (avto) dar gas

plínski gas(-)

plínska bomba gas bomb
plínska cev gas pipe
plínska celica gas chamber
plínski generator gas generator
plínska granata gas shell
plínsko gretje gas heating
plínska (grelna) peč gas stove
plínski gorilnik gas burner, gas ring
plínski koks gas coke
plínski kuhalnik gas cooker
plínski instalater gas fitter
plínska luč, svetloba gaslight
plínski motor gas engine, gas motor
plínska mrežica gas mantle
plínska mešanica gas mixture
plínski napad gas attack
plínska maska vojska gas mask, respirator
plínska napeljava gas main, gas supply, gas pipes pl
plínsko olje gas oil, Diesel oil
plínska kopalna peč gas stove for baths (ali bathrooms) VB geyser
plínska pečica gas stove
plínski plamen gas flame, gas jet
plínski pritisk gas pressure
plínski preplah gas alarm
plínski puhalnik gas blower
plínska razsvetljava gaslight, gas lighting
plínska svetilka gas lamp, (cestna) gas street lamp
plínski štedilnik gas range, gas stove
plínska turbina gas turbine
plínski vonj smell of gas
plínska žarnica incandescent (gas) light
protiplinska obramba anti-gas defence
protiplinska oprema gas defence equipment
protiplinsko zaklonišče anti-gas shelter

plínski de gaz, à gaz

plinska celica chambre ženski spol à gaz
plinska cev tuyau moški spol à gaz, conduit moški spol de gaz
plinska gangrena (medicina) gangrène ženski spol gazeuse
plinski generator gazogène moški spol, générateur moški spol à gaz
plinski gorilnik brûleur à gaz, papillon moški spol
plinski grelec radiateur moški spol à gaz
plinska instalacija plomberie ženski spol
plinski kuhalnik, štedilnik réchaud moški spol, fourneau moški spol à gaz
plinska maska masque moški spol à gaz
plinski motor gazomoteur moški spol
plinski napad attaque ženski spol aux gaz
plinska napeljava conduite ženski spol (ali installation ženski spol) de gaz
plinska peč poêle moški spol à gaz
plinska razsvetljava éclairage moški spol au gaz (ali par le gaz)
plinska svetilka (na ulici) réverbère moški spol (ali bec moški spol) de gaz
plinski števec compteur moški spol à gaz

ponesréčen ending in a failure; failing; (neuspel) abortive

ponesréčen napad (poskus) abortive attack (attempt)

popa|sti² (-de) kaj koga:

1. (obiti) jeza: überkommen, (zgrabiti) strast, bes, obup: packen
koga je popadla groza, strast, pustolovska sla: (jemand) wurde von … gepackt
panika, strah, jeza: (jemand) wurde von … ergriffen

2. kašelj, jok, smeh: (dobiti napad) einen -anfall, einen -krampf haben ( Hustenanfall, Weinkrampf, Lachanfall, Lachkrampf)

povračílen retaliatory, retaliative; retributive

povračílen napad retaliatory (ali reprisal) attack
povračílen ukrep reprisal; retaliatory measure
izvajati povračílne ukrepe proti to carry out reprisals against

povračílen -lna -o prid.
1. de rambursare
□ povračilni rok termen de rambursare
2. de revanşă
□ povračilni napad contraatac
□ povračilna tekma meci revanşă