Franja

dláka (-e) f

1. anat. pelo:
puliti si dlake strapparsi i peli

2. (živalska dlaka) pelo, peli:
naježiti dlako arricciare il pelo
odeja iz kamelje dlake coperta di pelo di cammello

3. (psovka) minchione, coglione, babbeo:
molči, ti suha dlaka e tu, coglione, sta' zitto!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. cepiti dlako spaccare il capello in quattro
iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo, cavillare, sofisticare
pren. pog. mu gre vse po dlaki gli è andata sempre bene
pren. ne imeti dlake na jeziku non aver peli sulla lingua
PREGOVORI:
kjer osel leži, dlako pusti la bestia dove si ferma lascia il segno
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio

dlesen samostalnik
ponavadi v množini (tkivo ob zobeh) ▸ íny, fogínySopomenke: dlesna

dnevnik samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ napilapKupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
Sopomenke: dnevni časopis

2. (podjetje) ▸ napilapPri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
3. (televizijska oddaja) ▸ híradóPosnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
4. (osebni zapiski) ▸ naplóV času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

5. (uradna evidenca) ▸ naplóPobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.

dnevni pavlinček stalna zveza
zoologija Aglais io (metulj) ▸ nappali pávaszem
Iz bube, ki se je tesno oklepa, je ravnokar prilezel odrasel dnevni pavlinček. ▸ Szorosan tapadó bábból éppen előbújt a kifejlett nappali pávaszem.

dno [ò] srednji spol (dna)

1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
dvojno dno der Doppelboden
vozila: dno vozila der Boden
zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
pekla, duše: der Grund
figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
dno predora die Tunnelsohle

4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
šport dno tabele das Tabellenende
|
z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
pritisk na dno der Bodendruck
brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
do dna bis zum Boden
do dna por porentief
figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun

dnó bottom; ground

brez dna bottomless
iz dna mojega srca moje duše from the bottom of my heart
dnó ladje bilge, bilges pl
škatla z dvojnim dnom a box with a false bottom
izpij do dnna! bottoms up!, no heeltaps!
iti na dnó (potopiti se, o ladji ipd.) to go to the bottom
iti (stvari) do dna to get down to rock bottom
priti na dnó zadeve, stvari to get to the root of the matter
dotakniti se dna, priti do dna to touch the bottom
priti čemu do dna (figurativno) to get to the bottom of something
izbiti dnó to knock the bottom out of
to izbije sodu dnó (figurativno) that tops everything
kakšno dnó je tu, pesek ali blato? what is the bottom here, sand or mud?

dnò fond moški spol

do dna jusqu'au fond, à fond, minutieusement, radicalement, entièrement
iti stvari do dna aller au fond des choses (ali de l'affaire)
na dnu au fond
iz dna srca du fond du cœur, très sincèrement
resonančno dno caisse ženski spol de résonance

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

dnò fondo m

na dnu a(l) fondo
iz dna srca con toda el alma, de todo corazón
dotakniti se (priti do) dna (v vodi) tocar fondo, hacer pie
iti na dno (potopiti se) irse a fondo
izpiti čašo do dna apurar el vaso
to izbije sodu dno ¡es el colmo!; eso colma la medida

dóber bon

dober dan bonjour
dober večer bonsoir
bodite tako dobri ayez la bonté de, soyez assez bon (ali gentil, aimable) pour, veuillez …
dobre volje biti être de bonne humeur
dober mesec un mois entier
dobra ura une bonne heure
v dobro pisati créditer
dober nakup bon marché
ni mi dobro je ne me sens pas bien, je me porte mal, je suis indisposé
to vam bo dobro storilo, delo cela vous fera du bien
iz srca (srčno) dober très bon, qui a un cœur d'or
dober glas bonne réputation

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dobesedno prislov
1. (kot je bilo zapisano ali izrečeno) ▸ szó szerintZaradi pomembnosti bomo v nadaljevanju dobesedno navedli vsebino dokumenta. ▸ A súlya miatt a dokumentum tartalmát az alábbiakban szó szerint közöljük.

2. (o interpretaciji pomena) ▸ szó szerint, szóról-szóraČe izraz dobesedno prevedemo iz angleščine, lahko topinamburju rečemo tudi ‘jeruzalemske artičoke’. ▸ Az angolból szó szerint lefordítva a csicsókát „jeruzsálemi articsókának” is nevezhetjük.

3. izraža poudarek (o trditvi) ▸ szó szerint
Močan motor se izjemno dobro vrti in voznika dobesedno prisili k agresivni vožnji. ▸ Az erőteljes motor kivételesen jól pörög, és szó szerint agresszív vezetésre kényszeríti a sofőrt.
Toda na drugi strani imamo vsaj še šest klubov, ki trenutno dobesedno životarijo. ▸ Másrészt azonban legalább hat olyan klubunk van, amely jelenleg szó szerint tengődik.

dobíček profit; gain; (marža) margin

čisti dobíček clear (ali net) profit; net balance
izredni dobíček, višek dobíčka excess profit
mastni, veliki dobíčki substantial profits
vojni dobíček war profit
delitev dobíčka profit sharing
delež pri dobíčku share in the profits
prinesti dobíček to leave (ali to bring ali to yield) a profit
prodati z dobíčkom to sell at a profit
izkazati dobíček to show a profit
potegniti dobíček iz česa to make a profit on something
film je prinesel 100.000 dolarjev čistega dobíčka the film netted 100,000 dollars

dobítek prize

glavni dobítek the first (ali the big ali the chief) prize
(iz)žrebanje dobítkov draw, raflle
zadeti dobítek v loteriji to draw a prize in a lottery
zadeti glavni dobítek (žargon) to hit the jackpot

dobíti to get; to receive; to gain; to win; (s prošnjo) to obtain

dobíti zopet (nazaj) to retrieve
dobíti darilo to receive a present
dobíti poklon (udarec, ukaz) to receive a compliment (a blow, an order)
dobíti prvo nagrado to win the first prize
dobíti dovoljenje to get leave (to)
dobíti vročino medicina to catch a fever
dobil je mesto po mojem priporočilu he obtained the situation through my recommendation
si dobil moje pismo včeraj? did you receive my letter yesterday?
dobil je, kar mu gre he's got what he deserves
kaj si dobil za svoj rojstni dan? what did you get for your birthday?
dobíti jih (figurativno) to get it, to catch it
jih boš že dobil (po glavi)! you'll catch it!
ta artikel se povsod dobi this article is to be got everywhere
mila ni mogoče dobíti soap is not to be had (ali is unobtainable, is not available)
kakor dobljeno, tako izgubljeno ill-gotten, ill spent
kemikalije se dobivajo iz... chemicals are obtained from...
jih boš dobil! (figurativno) you will catch it!
dobíti, zadeti glavni dobitek to hit the jackpot

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

dobróta kindness; goodness; benevolence; (blagost) mildness, leniency, gentleness, good nature; (usluga) favour

sama dobróta ga je he is kindness itself
na mizi je mnogo dobrót on the table there are many good things
iz dobróte out of kindness
izkazati dobróto komu to do someone a kindness
izrabljati dobróto kake osebe to encroach upon someone's kindness
kako naj se zahvalim za Vaše mnoge dobróte? how can I thank you for your many kindnesses?

dogled [è] moški spol (-a …) die Sichtweite
v dogledu in Sicht
iz dogleda/ne v dogledu außer Sicht
figurativno biti v dogledu in Sicht sein

doglèd (-éda) m knjiž. (portata di) vista:
izginiti iz dogleda sparire dalla vista

dohod|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. das Einkommen, Einkünfte množina
dohodek iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte množina
-einkommen (bruto Bruttoeinkommen, celokupni Gesamteinkommen, čisti Reineinkommen, dejanski Realeinkommen, po osebi Pro-Kopf-Einkommen, po učinku Leistungseinkommen, v naravi Naturaleinkommen, Roheinkommen, letni Jahreseinkommen, mesečni Monatseinkommen, minimalni Mindesteinkommen, narodni Nationaleinkommen, Volkseinkommen, neto Nettoeinkommen)
katastrski dohodek der Bodenertrag

2. iz delovnega razmerja: der Lohn, das Gehalt, Bezüge množina
letni dohodek Jahresbezüge množina
➞ → osebni dohodek

3. (prejemki) die Einnahme, Einnahmen množina
dohodek iz najemnin die Mieteinnahme
dohodek od obresti die Zinseinnahme
predvideni dohodek die Solleinnahme, die Einnahmeerwartung
stranski dohodek die Nebeneinnahme
|
brez dohodka einkommenslos, verdienstlos
izpad dohoda der Einnahmeausfall, Verdienstausfall, Lohnausfall
nadomestilo za izpad dohodka die Verdienstausfallsentschädigung
neobdavčeni del dohodka der Grundfreibetrag, Steuerfreibetrag
porazdelitev dohodka die Einkommensverteilung
vir dohodka das Erwerbsmittel, die Einnahmequelle
imeti prenizke osebne dohodke unterbezahlt sein
ki ima nizke dohodke einkommensschwach
ki ima visoke dohodke einkommensstark
imeti previsoke (osebne) dohodke überbezahlt sein
dodatni dohodki/višji dohodek od pričakovanega Mehreinnahmen množina
proračunski dohodki Haushaltseinnahmen množina