Franja

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

monter [mɔ̃te] verbe intransitif iti gor, iti kvišku, povzpeti se, lesti na; vzpenjati se, dvigati se; narasti; biti visok (à 100 mètres 100 m); (vsota) znašati, znesti (à 100 francs 100 frankov); prihajati (nevihta); napredovati; goljufati pri mešanju (kart); verbe transitif nesti gor; naviti (uro); dati v okvir (sliko); zajahati (konja); agronomie naskočiti, ubrejiti; opremiti; postaviti (šotor); montirati; vdelati (dragulj); prirediti (slavnost); naščuvati (contre proti); théâtre naštudirati, inscenirati, uprizoriti

se monter opremiti se, oskrbeti se; dvigati se; commerce znašati; technique dati se montirati; figuré razvneti se (duhovi); priti v zamah, v gibanje
monter à cru, à dos, à nu, à poil jahati brez sedla
monter un cheval jahati
monter en l'air (argot) vlomiti
monter en amazone jahati v damskem sedlu
monter une attaque pripravljati napad
monter un complot skovati zaroto
monter en auto, en avion, en chemin de fer, à bicyclette, à cheval stopiti v avto, v letalo, v železniški vagon, zajahati kolo, konja
monter à Paris z juga se preseliti v Pariz
monter un bateau à quelqu'un (populaire) natvesti komu kaj; nalagâti se mu
monter l'escalier iti po stopnicah navzgor
monter au cerveau, à la tête stopiti, iti v glavo (vino)
il est monté colonel napredoval je za polkovnika
monter sur ses grands chevaux (figuré) prevzetovati
monter la garde nastopiti stražo
monter le coup à quelqu'un (populaire) prevarati, prelisičiti koga
monter sa maison opremiti hišo s potrebnim
monter comme une soupe au lait (figuré) vzkipeti, razburiti se
monter en croupe jahati (konja) za jezdecem
monter la tête à quelqu'un naščuvati koga
monter sur le théâtre, sur les planches iti h gledališču, postati igralec
monter à la tribune stopiti na govorniško tribuno
les prix montent cene se dvigajo
les générations qui montent generacije, ki prihajajo, doraščajo
ma température a encore monté moja temperatura se je spet dvignila
faire monter quelqu'un razjeziti koga

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. — Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.

nagíbati pencher, incliner, baisser; incliner, tendre, pencher à quelque chose, avoir un penchant pour quelque chose, avoir une tendance (ali prédisposition) à quelque chose, avoir une inclination à ali pour quelque chose

nagibati se s'incliner, (se) pencher
nagibati se h koncu toucher à (ali tirer à, approcher de) sa fin
ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ne pas se pencher au dehors!

nagíbati inclinar

nagibati se inclinarse
nagibati se h koncu (dan, življenje) declinar
nagibati se k čemu tender a a/c; tener inclinación a/c
ne nagibaj se skozi okno! (v vlaku) ¡no asomarse!

nagiba|ti se¹ (-m se) nagniti se sich neigen; na eno stran, vozilo: rechtslastig/linkslastig/vorderlastig/hinterlastig sein; zemljišče: abfallen; krängen, rollen, schlingern, figurativno sich neigen (h koncu zu Ende)
dan se nagiba k večeru der Tag neigt sich

nagn|iti¹ (-em) nagibati

1. neigen (se sich) (naprej nach vorne neigen, nazaj zurückneigen)
nagniti glavo den Kopf neigen, nazaj: den Kopf zurücklegen
nagniti se sich lehnen (skozi okno beim Fenster heraus, nazaj zurücklehnen)

2. tehnika kippen, in Kipplage bringen

3.
figurativno nagniti se dan: sich neigen
nagniti se h koncu zur Neige gehen

nagnjen² (-a, -o)

1. k čemu: neigend zu (k prehladom zu Erkältungen, k melanholiji zur/zu Schwermut); anfällig (k prehladom für Erkältungen), -anfällig (k napakam fehleranfällig, k paniki panikanfällig)
biti nagnjen k zu etwas neigen, einen Hang zu etwas haben (k brezdelju zum Nichtstun, k temu, da postane agresiven, kadar preveč popije aggressiv zu werden, wenn er [zuviel] zu viel getrunken hat), po naravi: eine Veranlagung zu etwas haben (k debelosti zur Fettsucht)

2. (usmerjen) -orientiert (k potrošništvu konsumorientiert)

3.
pretirano nagnjen k -wütig, -süchtig
(h grajanju tadelsüchtig, diskutiranju diskussionswütig)

nágnjen inclined; sloping; figurativno disposed, prone (k to)

biti nágnjen k čemu to feel inclined to something, to bend to something
biti nágnjen k to have a predisposition to
ona je nágnjena h glavobolom she is subject to headaches

nágnjen (-a -o) adj.

1. che pende, pendente; chinato, chino:
nagnjen stolp torre pendente
nagnjen naprej prono

2. incline, portato; soggetto; knjiž. proclive:
nagnjen k razmišljanju contemplativo
nagnjen k branju portato alla lettura
med. nagnjen h kapi incline all'apoplessia
nagnjen h kašlju tossicoloso
nagnjen h krčem spasmofilo
nagnjen k živčnim motnjam neurolabile

nagnjenj|e srednji spol (-a …)

1. (nagnjenost) die Neigung zu (k debelosti zur Korpulenz, k pijači zur Trunksucht), -neigung (h krvavitvam Blutungsneigung, h krčem Krampfneigung)
nagnjenje k lastnemu spolu eigengeschlechtliche Neigung
(inkliniranje) die Inklination

2. (kvarna nagnjenost) der Hang (k lenobi/h komoditeti zum Nichstun/Faulenzen/zur Bequemlichkeit, k absolutni pokorščini zum bedingungslosen Gehorsam); (tendenca) die Tendenz

3. po naravi ipd.: die Veranlagung (k debelosti zur Fettsucht, homoseksualno homosexuelle, glasbeno musikalische)
imeti … nagnjenja … veranlagt sein (praktična/homoseksualna praktisch/homosexuell veranlagt sein)
zaradi nagnjenja medicina anlagebedingt

4. (žilica) die Neigung (umetniška künstlerische); (veselje do) die -lust, die -freude (k smehu Lachlust, k norčevanju Spottlust, k ustvarjanju Schaffensfreude)

5.
nagnjenje do eine Neigung für (moderne umetnosti für moderne Kunst), die Vorliebe für

6. (naklonjenost) die Zuneigung, die Neigung (materinsko mütterliche Neigung, začutiti do nje die Neigung zu ihr spüren/fühlen)

7.
nagnjenje h krajevnim nevihtam die Gewitterneigung

nágnjenost (-i) f

1. inclinazione, pendenza, pendio; knjiž. declività

2. ekst. pren. inclinazione, propensione; med. predisposizione:
nagnjenost k varčevanju propensione al risparmio
med. nagnjenost h krčem spasmofilia

nam-que (včasih tudi nanque), conj. (s -que okrepljen nam [gl. nam] = gr. καὶ γάρ), stoji pri C. vselej, pri Ci. in N. večinoma le pred samoglasniki in h, pri drugih pisateljih (poseb. zgodovinopiscih) pa tudi pred soglasniki: namque omnium rerum C., namque illud quare, Scaevola, negasti? Ci., namque hoc praestat amicitia Ci., namque imperator fuit summus N.; vendar tudi: namque tum Thraeces N., namque nostri Hirt., namque coepere nobilitas S., namque Flavius T.; namque redno začenja stavke, zgodovinopisci in pesniki pa ga tudi zapostavljajo prvi, drugi ali še poznejši besedi v stavku (pogosto stoji na koncu heksametra): fuga namque ad Alliam L., non hoc mihi namque negares V., infans namque pudor prohibebat H., cum duce namque meo O., is namque clamitaverat T. Namque se uporablja enako in v enakih pomenih kakor nam, le da ima na splošno večjo utemeljevalno moč in da izreka misel z večjo odločnostjo in večjim prepričanjem ter jo tesneje navezuje na predhodne misli, torej = namreč, zakaj, kajti, (za)res, zakaj res(nično), a tudi = (zatrjevalno) da, vsaj, saj, seveda, kajpada ipd. (prim. nam).

napàd ataque m (tudi med) ; agresión f

napad bolezni (kašja) acceso m de un mal (de tos)
napad jeze arrebato m de ira
napad blaznosti rapto m de locura
živčni napad ataque m de nervios
napad besnosti acceso m furioso, ataque m de rabia
letalski napad ataque m aéreo
oborožen napad agresión f a mano armada
roparski napad atraco m
sovražni napad ataque del enemigo
čas napada hora f de ataque, hora cero, hora H

nȁtanko prisl.
1. natanko, natančno: ne sjećam se natanko; događaj je opisao natanko
2. na tanko: zaliha je došla natanko zaloga gre h koncu

navòdāč -áča m napeljevalec: navodač na krivično djelo, delo napeljevalec h kaznivemu dejanju

nē² in nĕ.A. nē (indoev. *ne; prim. skr. nā = osk. ni ne, lat. nē- in gr. νη- (kot predpona, ki daje besedam nikalen pomen, npr. nē-quiquam, nē-quam, νη-κερδής brezkoristen, νή-ποινος nekaznovan, nemaščevan, νη-νημία, jon. νη-νημίη (iz νη-ανημία, νη-ανεμίη) brezvetrje, sl. ne, hr. ne, lit. ne, got. ni, nē, stvnem. ni, nem. nein, nicht).

I. adv. (najstarejša izmed treh lat. nikalnic nē, neque (nec), nōn) se v lat. uporablja

1. v pripovednih stavkih
a) predklas. = nōn (zanika pojme, ki jih zaznavamo z vohom ali telesnimi čutili) ne: operae ne parcunt Pl., nisi tu ne vis Pl., castrantur verres commodissime anniculi, utique ne minores quam semestres Varr., crescere ne possunt fruges Lucr.
b) klas. (zanika pojme, ki so le možni, ki si jih le mislimo, in to zgolj v zvezah) α) nē … quidem še … ne, tudi … ne, niti … ne: ne populus quidem Ci. niti narod, še narod ne, ne illi ipsi quidem Ci. ne in sceleratissimo quidem cive Ci. ali ne in convivio quidem Ci. (predlog in ime sta vselej le en pojem), non enim praetereundum est ne id quidem Ci., ne si merentur quidem Ci.; če zanikamo več povezanih pojmov ali stavkov, stoji ne … quidem le pri prvem: ne Aequi quidem ac Volsci L., ne a sententiis quidem aut verbis Q., ita ut ne efferendi quidem signa Romanis spatium nec ad explicandam aciem locus esset L. čeprav zanika ne … quidem ves stavek, stopi pogosto predenj še kaka druga nikalnica: non fugio ne hos quidem mores Ci., numquam illum ne minima quidem re offendi Ci. Pri zvezah dveh stavčnih delov, od katerih tisti, ki ga uvaja non modo (= ne samo, ne le), izraža manj pomembno, drugi, uveden z ne … quidem, pa glavno poudarjeno misel, pristopi k stavku, uvedenemu z non modo, še posebej nikalnica non, ki se zamolči samo takrat (povzamemo jo le iz ne … quidem), kadar imata oba dela stavka skupen predikat: mihi vero quidquid acciderit ne recusanti quidem, non modo non repugnanti Ci., ne sues quidem id velint, non modo ego ipse (sc. non velim) Ci. ne le jaz. V nasprotju s stavki, vpeljanimi s sed ampak, toda, etiam celo, sed etiam ampak celo, ampak tudi, dobi ne … quidem včasih pomen nikakor (ne): utitur ne suorum quidem consilio, sed suo Ci., ergo illi ne causa quidem itineris, etiam causa manendi fuit Ci., ne conivente quidem te — quod ipsum esset scelus, sed etiam hilarioribus oculis quam solitus eras intuente dilectus servorum habebatur Ci. V stavkih s stopnjevano mislijo pomeni ne … quidem nikakor, kaj šele, tem manj: nullum est fatum: ita ne divinatio quidem Ci.; v stavkih, ki izvajajo kako misel iz predhodnih rekov, pomeni gotovo ne, kajpada (kajpak) ne, seveda ne: egone ut te interpellem? ne hoc quidem vellem Ci., carēre enim sentientis est; nec sensus in mortuo: ne carere quidem igitur in mortuo est Ci. β) nē … quoque tudi ne, niti … ne: Quadr. ap. Gell., Gell., ceterum quando ne ea quoque temptata vis proficeret, consilio grassandum L.

2.
a) v neodvisnih velelnih in zahtevnih stavkih (zanika nekaj, kar je bilo zgolj hoteno ali si predstavljamo zgolj kot odvisno od volje) ne, in to α) (pesn., redkeje v prozi) pred imper.: ne plora Pl., ne crucia te Ter., fratrem ne desere V., equo ne credite, Teucri V., hominem mortuum in urbe ne sepelito Tab. XII ap. Ci., impius ne audeto placare donis iram deorum Tab. XII ap. Ci., belli gerendi ius Antiocho ne esto cum illis qui insulas colunt, neve in Europam transeundi L., ne timete L., ne repugnate vestro bono Sen. ph., frondem ne caedito Plin. β) nav. ob cj. pr. ali pf.: ne forte pudori sit tibi Musa H., ne hoc feceris Ci., ne tot annorum felicitatem in unius horae dederis discrimen L.; v stavkih, ki so brez veznega člena dodani dopustno izrečenim mislim, dobi nē pomen pa ne, toda ne, vendar ne, saj ne: tu vero istam Romae legem rogato: nobis nostram ne ademeris Ci., sint sane liberales ex sociorum fortunis … ne illi sanguinem nostrum largiantur S.
b) v želelnih stavkih = ne, vendar (saj) ne, zlasti pri utinam = o da ne (bi): ne id Iuppiter optimus maximus sineret L., ne istuc Iuppiter optimus maximus sirit L., utinam ne securibus caesa accidisset abiegna ad terram trabes Enn. ap. Ci., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep.; pogosto pri prepričevanju, zagotavljanju: ne vivam, si scio Ci. ep. smrt me vzemi, smrt naj me pobere, ne sim salvus, si aliter scribo ac sentio Ci. ep. naj ne bom zdrav.

3. v zahtevnih stavkih z dopustnim pomenom = bodi, da ne, naj ne, recimo (stavimo), da ne: ne sit sane summum malum dolor: malum certe est Ci., ne sit igitur sol, ne luna, ne stellae Ci., nemo is, inquies, umquam fuit. Ne fuerit Ci., ne aequaveritis Hannibali Philippum … Pyrrho certe aequabitis L.

4. v omejujočih stavkih v zvezah dum nē, dummodo nē, modo nē, tantum nē če le ne, da le ne, le (da) ne: Kom., Ci. idr. (gl. tudi dum, dummodo, modo in tantum).

5. v odvisnih zahtevnih stavkih kot nikalnica za veznikom ut ne da (naj) ne: te obsecro, ut ne credas Ter., iubeatis, ut in civitate ne sit Ci., legem tulit, ut lex Aelia ne valeret Ci., iustitiae primum munus est, ut ne cui quis noceat Ci., ut ne telum adigi posset C.; tudi v relativni zvezi: ego id agam, mihi qui (= ut is) ne detur Ter., quo (= ut eo) ne incurreret hostis H. Včasih poleg komp. v enostavnejši (po kakem krčenju nastali) zvezi = ne, naj ne: noluit quid statiut nisi columellam tribus cubitis ne altiorem (= ut altior ne esset) Ci., ut hoc nostrum desiderium ne plus sit annuum Ci., muneris ergo in singulos dari ne minus dena milia aeris L.

II. kot (finalni) veznik = da ne, toda le navidezno; dejansko se ta raba popolnoma ujema z rabo navedeno pod I. 2. a) β) in b), kajti taki (velelni ali želelni) stavki so sprva samo neodvisni zahtevni stavki, ki stopijo v objektno ali adverbialno razmerje do glag. nadrednega stavka, npr.: moneo vos, ne refugiatis Ci. opominjam vas, da ne bežite = moneo vos: ne refugiatis! opominjam vas: ne bežite! (prim. sl. rek: „volja božja je, da ne lenari“, v odvisniku katerega je obdržan celo naklon (velelnik) neodvisnega zahtevnega (velelnega) stavka). Nē stoji torej

1. v objektnih finalnih stavkih, ki izražajo nameravan uspeh (učinek) za vzročnimi glagoli (verba causativa), ki zaznamujejo neko izražanje hotenja (volje). Najbolj se prvotna samobitnost kakih navideznih odvisnikov kaže v konjunktivnih glavnih stavkih odvisnega govora, ki so povsem samostojni, a navidezno v rahli zvezi s kakim glag. dicendi; slovenimo jih ne le z (da) naj ne z indik. ali z da ne bi s pogojnikom, ampak pogosto tudi z ne in velelnikom, torej z neodvisnimi stavki: ne suae virtuti magnopere tribueret C. da naj se ne ponaša, ali pa: ne ponašaj se (on) preveč s svojo hrabrostjo; zato tudi za vzročnimi glag.: Diviciacus … Caesarem complexus obsecrare coepit, ne quid gravius in fratrem statueret C. je začel … rotiti Cezarja, da naj ne ravna preostro z njegovim bratom = da ne ravnaj preostro z njegovim bratom, sanxerunt, ne quis emeret Ci. da naj nihče ne kupi, (da) nihče ne kupuj, toti exercitui imperavit, ne iniussu concurrerent C.; take stavke pa seveda lahko uvaja še poseben veznik: ut ne (prim. I. 5.). Pogosto za izrazi, pri katerih je treba hotenje domnevati: reliquum est, ne quid temere dicam aut faciam Ci., quidam ne umquam riderent, consecuti sunt Sen. ph., vestrā interest, ne imperatorem pessimi faciant T.

2. za izrazi bojazni in strahu (verba timendi) metuo, timeo, vereor, paveo, (de)terreo, anxius sum, sollicitus sum, metus est, timor est idr. = da ne bi, da (s fut., pri sl. dovršnikih s pr. v pomenu fut.); tudi v tem primeru so odvisniki pravzaprav le neodvisni želelni stavki, npr.: timeo, ne deseras me Ter. = timeo: ne deseras me! v skrbeh sem: (o) da me ne bi zapustil, da me zapustiš, vereor, ne quid Andria adportet mali Ter., ne … Diviciaci animum offenderet verebatur C. (o) da ne bi razžalil, bal se je razžaliti, timebant, ne circumvenirentur C., metuebant, ne indicarent Ci., terruit gentes, grave ne rediret saeculum H.; če je odvisnikov glag. zanikan, stoji nē … nōn (non spada takrat samo h glag., s katerimi tvori en pojem): vereor, ne non impetrem Ci. (non impetrare = s prošnjo propasti, torej: bojim se, da ne bi propadel, da propadem s prošnjo =) da ne dosežem, vereor, ne sufficere non possim (non posse = nemočen, nezmožen biti) Ci. Pomni kratko izražanje: res erat in magnis difficultatibus, ne … C. ali res difficultatem afferebat, ne … C. stvar je bila (zelo) težavna, ker se je bilo bati, da ne bi …

3. uvaja adverbialne zahtevne (finalne) stavke za izraženimi determinativi ideo, idcirco, propterea, propter hoc, eā condicione, eo consilio idr. = da ne: Maiā genitum demittit ab alto … ne fati nescia Dido (sc. Teucros) finibus arceret V. (prvotno tudi le zahtevni stavek = pošlje … Majinega sina (z naročilom): Didona ne odvračaj … ), dolorem saepe perpetiuntur, ne in maiorem incidant Ci., gallinae pennis fovent pullos, ne frigore laedantur Ci., an ideo aliquid scripsit, ne videretur … Ci., ne vana urbis magnitudo esset … asylum aperit L., nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccatur Sen. ph. Med takim finalnim odvisnikom in glavnim stavkom, katerega vsebina je kaka trditev ali poved, pogosto pogrešamo vezno misel: trdim, povem, omenjam, vedi ipd.: ne tamen ignores quo sit Romana loco res, Cantaber Agrippae, Claudi virtute Neronis Armenius cecidit H. Od tod rekla: ne multa dicam Ci., ne multis Ci. ali ne multa Ci. da povem na kratko, (na) kratko govoreč, skratka.

4. za glag. impediendi in recusandi (cavere varovati se, čuvati se, impedire, prohibere, deterrere, obstare, resistere, repugnare nasprotje delati, predstavljati nasprotje, ovreti (ovirati), nasprotovati, zadrž(ev)ati, upreti (upirati) se, kljubovati, (u)braniti se, recusare braniti se, interdicere prepoved(ov)ati, intercedere prigovarjati = oporekati, ugovarjati, idr.), ki so verba causativa v nikalnem pomenu, nadaljuje nē v glagolu tičeči zamik; take stavke slovenimo z da ne (bi) … , s samim inf. ali pa kakim subst.: potuisti prohibere ne fieret Ci., Sulpicius intercesserat, ne exules reducerentur Ci., Regulus, ne sententiam diceret, recusavit Ci. Regul se je branil izreči, obstitisti, ne copiae transire possent Ci. ubranil (preprečil) si četam prevoz, per eos, ne causam diceret, se eripuit C. se je izognil (izmaknil) zagovoru, infirmitate vocis, ne in publico diceret, impediebatur Plin. iun. nemoč glasu (šibek glas) mu je branil(a) javno govoriti. — Pomni:

1. za glag. in izrazi, ki pomenijo videti (gledati), (po)paziti, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati) ipd., lahko ne dostikrat slovenimo z vprašalnicami da bi, ali, ali mar: Ci., per aliquot dies ea consultatio tenuit, ne non reddita (sc. bona Tarquinii) belli causa, reddita belli materia essent L. preudarjanje, ali bi mar bila (Tarkvinijeva posestva), ako jih ne vrnejo, povod za vojno, ako se vrnejo, pa pomagalo zanjo, singuli pulli tentandi, nequid habeant in gutture Col.; od tod tudi nē nōn v takih stavkih = ali mar ne, ne bi: videndum est, ne non satis est id, quod apud Platonem est dictum Ci., cogitandum tamen est, ne tutior non sit Ci. ep.

2. če je moč iz kake splošne trditve sklepati, da bi po tem, kar je bilo prej povedano, bolj omejena trditev ne bila umestna, stoji ne … nedum in ga slovenimo z ne pa da bi, nikar pa da bi, nikar, kaj šele, še manj (pa), tem manj, toliko manj: vix incedo inanis, ne ire posse cum onere existumes Pl., scuta … homines inviti dant, … ne quem putetis sine maximo dolore argentum caelatum domo … protulisse Ci., me vero nihil istorum ne iuvenem quidem movit umquam, ne nunc senem (sc. moveret) Ci. ep., secundae res sapientium animos fatigant; ne illi corruptis moribus victoriae temperarent (= ne existumes ali ne dicas fieri potuisse, ut illi … temperarent = multo etiam minus fieri potuit, ut illi … temperarent) S., novam … eam potestatem eripuere patribus nostris, ne nunc dulcedine semel capti ferant desiderium L., nec nunc adulteria obiecturum ait, ne (po nekaterih izdajah nedum) domum, servitia et ceteros fortunae paratus reposceret T. še manj pa hoče nazaj zahtevati palačo, …

B. nĕ

I. proklitično v sklopih, npr. ne-fās, ne-sciō, ne-queō, ne-uter, nōlō iz ne-volō; s spremenjenim samoglasnikom ni v nĭ-sī, nĭ-hil, nĭ-hilum, nĭ-mis, nĭ-mius; z izpahom ali krčenjem v samoglasniškem stiku v nūllus (iz nĕ-ūllus), numquam (iz nĕ-umquam), nēmō (iz nĕ-hemō, hemō stlat. = homō) idr.; sl. ne v sklopih kakor npr. ne-pravda, ne-sreča, ne-veden, ne-čem.

II. enklitično kot breznaglasna vprašalnica se nĕ priveša poudarjeni besedi (ki stoji nav. spredaj) ali, če take ni, glagolu; pred tem pa izgubi pogosto pred samoglasnikom (včasih tudi pred soglasnikom naslednje besede) svoj e; končnica s druge osebe sg. pr., pa tudi končni s drugih besed) rad odpade, pred vprašalnico in pred končnico stoječi dolgi samoglasnik se nav. okrajša: tantaen' animis caelestibus irae? Pyrrhin' conubia servas? V., talin' possum me opponere monstro? V., satĭn' ali satĭne = satīsne, aĭn' = aisne, iubĕn' = iubēsne, vidĕn' = vidēsne, vĭn' = vīsne). Nĕ pa se uporablja tudi

1. v enostavnih vprašanjih, in sicer:
a) v neodvisnih, α) kadar se ne ve, kakšen bo odgovor, ali pa se pričakuje nikalen odgovor = ali, mar, v vprašanjih prevzetosti, osuplosti, začudenja, nejevolje ali posmeha tudi pa vendar ne, menda vendar ne, menda ja ne; včasih pa zadošča v sl. sam naglas: censen' (= censesne) posse me affirmare Ter., tun' te audes Sosiam esse dicere? Pl., Heracleaene esse eum adscriptum negabis? Ci., meministine me … dicere in senatu … Ci., nihilne id valebit? Ci., potestne rerum maior esse dissensio? Ci., Apollinemne tu Delium spoliare ausus es? Ci. delskega Apolona si si drznil oropati?, vin' tu homines urbemque feris praeponere silvis? H. mar hočeš … ? β) v neodvisnih vprašanjih, na katera se pričakuje trdilen odgovor = ali ni, ali ne, mar ne: rectene interpretor sententiam tuam? Ci., etiamne vobis expedit? Ci. mar ne koristi tudi vam?, videtisne apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicat? Ci., satisne est nobis vos metuendos esse? L. γ) v posebnih govornih obratih: egone? Ci. jaz? pa vendar jaz ne?, itane? Ci. tako? tako menda vendar ne?, itane vero? Ci. torej zares ne? Pogosto se ne priveša relativnim zaimkom, da se posebno poudari njihov pojem: ita ne ai[e]bant tandem? Quaene (po drugih izdajah quae me) ambae obsecraverint Pl. mar me nista obe rotili?, quamne in manibus tenui cistellam? Pl. mar nisem imel one skrinjice v rokah?, quine putatis difficile et mirum, quod contigit? H. pa vendar ne mislite, da je kaj težkega in čudovitega … ?, quiane auxilio iuvat ante levatos? pa vendar ne zato, ker … ? V vprašanjih prevzetosti, začudenosti se priveša ne (čeprav redkeje in bolj pesn.) tudi vprašalnim zaimkom v podkrepitev: quantane H. kolik(šn)a neki?, quone malo mentem concussa? H., uterne ad casus dubios fidet sibi certius? H., quaene vita te manet? Cat. kakšno življenje neki te čaka? V zvezi z vzkličnim ut: nemone (po novejših izdajah nemo est) ut avarus se probet? H. kako da si vendar skopuh nikoli sam ne ugaja?, victamne ut quisquam victrici patriae praeferret? L. da bi kdo ne … ?, kako ne bi kdo … ? Kot izraz prevzetosti ali nejevolje navidezno (le elipt.) pri ACI, ki si ga lahko mislimo kot odvisnega od kakega zamolčanega predikata, npr. credam, credi potest: tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse Ci. ti da si prav sebi izgovoril … ?, mene incepto desistere victam? V. jaz naj bi … ?, jaz da bi … ?, huncine solem tam nigrum surrexe mihi! H. da mi je moral vziti (napočiti) ta tako črn dan! Poseb. še nōnne (gl. nōnne).
b) v odvisnih = ali (morda): videte vasa, multane sient Ca., declinationes verborum proportione sintne, quaeret Varr., incertum est, velintne se nominari Ci., quaesivit (sc. Epaminondas), salvusne esset clipeus Ci., ut videamus, satisne ista sit iusta defectio Ci., interrogavit, liceretne mittere C.

2. v ločnih (razstavnih, disjunktivnih) vprašanjih, in sicer
a) v neodvisnih (v prvem členu) = ali: vosne vero L. Domitium an vos Domitius deseruit? pacemne huc fertis an arma? C. Nam. ločnega vprašanja nastopa včasih (ret.) anafora: deorumne immortalium populine Romani vestramne fidem implorem? Ci. naj … , naj … , naj … = ali naj … , ali … , ali pa … Ali ne v drugem členu an nōn ali (slabše) annōn (gl. annōn): isne est, quem quaero, an non? Ter., redkeje necne (gl. necne) O., anne gl. an.
b) v odvisnih v prvem členu = ali: nescio, gratulerne tibi an timeam Ci. ep., dubitavi, verumne an falsum esset Ci., intererit multum, divusne loquatur an heros H.; tudi za predhodnim utrum (ki se ne sloveni posebej): utrum praedicemne an faceam Ter., videamus, utrum ea fortuitane sint an eo statu, quo … Ci., agitamus utrumne divitiis homines an sint virtute beati H.; kadar izrečemo prvi člen z večjo gotovostjo kot drugi, se ne privesi drugemu členu, prvi pa ostane brez vprašalnice: qui albus aterne fuerit ignoras Ci., in incerto erat, vicissent victine essent L., Etrusci diem primum consultando, maturarent traherentne bellum, traduxerunt L. ali naj vojno pospešijo ali pa jo morda zavlačujejo; v drugem členu anne (gl. anne) ali (pa): mens non internoscit, vera visa sint anne falsa Ci.; ali ne v drugem členu = necne (ne annon, an non): quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud Laecam fuisset necne Ci., sermo oritur, non de villis domibusve alienis, nec male necne Lepos saltet H.; an non lahko stoji le v litoti, tj. kadar tvori nikalnica non s predikatom en pojem: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit (non dixerit = tacuerit) Ci. Nam. odvisnega ločnega vprašanja anafora (ret. in pesn.): neque interesse ipsosne interficiant impedimentisne exuant C., incertus, geniumne loci famulumne parentis esse putet V., collectosne bibant imbris puteosne perennis iugis aquae H., monstrumne deusne ille sit, ignorans O., quid refert, clamne palamne roget Tib.

neg-legō, tudi (slabše) nec-legō (napačno neg-ligō) -ere -lēxī (gl. opombo) -lēctum (ixpt. iz neque, nec in legere) „ne izbirati“, tj. česa v duhu ne zazna(va)ti, od tod

1. nenamerno zanemariti (zanemarjati), vnemar pustiti (puščati), ne (z)meniti se za kaj, zamuditi (zamujati), opustiti (opuščati) (naspr. curare): mandatum Ci., mandata Ci. ep., neglegi macula iudiciorum posse videbatur Ci., rem familiarem neglegebat N., neglectis agris H.; z de: de Theopompo negleximus Ci. kar zadeva Teopompa, smo bili nemarni; z inf.: (h)erus quod imperavit, neglexisti persequi Pl., diem edicti obire neglexit Ci.

2. namenoma (nalašč) ne čislati, ne spoštovati, ne marati za kaj, zanemariti (zanemarjati), ne (z)meniti se za kaj, pustiti (puščati) vnemar, prezreti (prezirati), zaničevati: iram matris Pl., se semper credunt neglegi (po novejših izdajah ludier) Ter., neglegere coepit et contemnere Ci., n. auctoritatem senatus, bellum, legem, leges ac quaestiones, minas, spem Ci., periculum fortunarum et capitis Ci. ep., deos neglegere … edocuit S. mlačnost do bogov, n. honores T., cum vis neglegeretur T.; z inf.: verba etiam verbis quasi coagmentare neglegat Ci., neglegis … fraudem committere? H. ali se ne bojiš … ? S.; v pomenu ne opaziti (opažati), prezreti (prezirati), malomarno gledati = dopustiti (dopuščati), da se kaj (z)godi; z ACI: Theopompum nudum, expulsum a Trebonio confugere Alexandriam neglexistis Antonius ap. Ci. (Oratio Philippica 13, 33), Gallias a Germanis vastari neglexerit Suet.; z ne: neglegens (= securus, non timens), ne qua populus laboret H.; abs.: bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, at malus inprobior S.

3. spregledati komu kaj, ne kaznovati, pustiti (puščati) brez kazni: tantum pecuniam captam n. Ci,. ereptam vitam neglegetis? Ci., se Haeduorum iniurias non neglecturum C. — Od tod

I. adj. pt. pr. neglegēns -entis, adv. neglegenter

1. (o osebah) malomaren, (v)nemaren, ne meneč se za koga ali kaj, zanikrn, nepazljiv, brezbrižen, neskrben, ravnodušen, neprizadeven, brezobziren: Auct. b. Afr., Ph., Q., Eutr. idr., improvidi et neglegentes duces Ci., socors neglegensque natura Ci., in amici eligendis Ci., occiso Demetrio sublatoque aemulo non neglegentior tantum Perseus in patrem, verum etiam contumacior erat Iust., circa deos ac religiones neglegentior Suet., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neglegenter (po nekaterih izdajah neclegenter) Ter., quid est, quod est, quod neglegenter scribamus adversaria? quid est, quod diligenter conficiamus tabulas Ci., cum aut eum neglegenter aut malitiose fecisse loquerentur N., haud neglegenter corpus occultare L., gerunt et ferarum pelles, proximi ripae neglegenter, ulteriores exquisitius (skrbneje) T., neglegentius asservare aliquid Ci., vereor, ne neglegentius vivam Plin. iun., neglegentius narrare Sen. rh., neglegentissime amicos habere Sen. ph.; z gen.: legum, officii, rei publicae, sociorum atque amicorum neglegentior Ci. ne meneč se dosti za, Vitellius amicorum inimicorumque neglegens T.; z inf.: postilla optigere eam neglegens fui Pl.

2. metaf. o stvareh nemaren, zanemarjen, zanikrn: amictus, sermo, stilus Q.

2. nemaren v denarnih zadevah = potraten, razsipen: n. in illo sumptu Ci. ep., neglegens et dissolutus Ci., adulescentia neglegens luxuriosaque L., ut si reus furti prodigus dicatur aut neglegens Q., modo acerbior parciorque, modo remissior neglegentiorque Suet.; z de in abl.: qui fortasse de alieno neglegentes, certe de suo diligentes erunt Plin. iun. —

II. adj. pt. pf. neglēctus (neclēctus) 3 zanemarjen, od tod nečislan, necenjen, nespoštovan, puščen vnemar, neupoštevan: cum ipsi inter nos abiecti neglectique simus Ci., n. religio C., ager, di H., coma, forma Q., castra soluta neglectaque L., non neglecte deis Lucan., ego neglectissima progenies Stat.

Opomba: Analogno po pf. nesestavljenega glag. lego izpeljani obl. neglēgerit: Licinius Macer fr., neglēgisset: S.

Neige, die, (-, -n)

1. ostanek; zur Neige gehen iti h koncu, iztekati se; bis zur Neige do zadnje kaplje

2. (Abhang) pobočje