Franja

lagóden confortable, commode; facile, aisé

lagodno confortablement, commodément, aisément, sans peine, sans efforts
napravite si lagodno! mettez-vous à l'aide!

lagôden cómodo; confortable ; (obleka, čevelj) holgado

lagodno (brez truda) sin esfuerzo
napraviti si lagodno ponerse cómodo

láhek léger, de peu de poids; facile, aisé

lahka bolezen maladie ženski spol sans gravité (ali peu grave)
lahko dekle fille légère (ali volage)
lahko delo travail moški spol facile
lahka glasba musique ženski spol légère (ali récréative), musiquette ženski spol
lahke jedi mets (ali aliments) légers (ali digestibles, faciles à digérer, familiarno digestes)
lahko noč bonsoir, (tik pred spanjem) bonne nuit
lahka smrt belle mort, mort douce
lahko vino vin léger, petit vin
lahka zemlja terre légère, sol léger (ali meuble)
lahko légèrement, facilement, aisément
lahko dostopen d'accès facile
lahko prevedljiv (razumljiv) facile à traduire (à comprendre)
otročje lahko enfantin, d'une simplicité enfantine, simple comme bonjour
lahko da il se peut que, peut-être
lažje rečeno kot storjeno c'est plus aisé à dire qu'à faire
to si lahko mislite vous pouvez vous imaginer cela
lahko odidete vous pouvez partir
lahko se uči il apprend facilement
vzeti vse na lahko prendre tout à la légère

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

láhen (-hna -o) adj.

1. leggero, lieve:
lahen veter vento leggero
lahna rdečica lieve rossore

2. (ki ne kaže naporov) leggero

3. (ki je iz drobnih delov) leggero, esile:
nad poljem leži lahna meglica sulla valle si stende un'esile nebbiolina

lahko¹ [ó] (laže, najlaže)

1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

2.
lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

3.
lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

4. (z lahkoto) leicht, mühelos
lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
lahko ji je sie hat es leicht/gut
tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
ti se lahko smeješ du hast gut lachen
to je lahko reči das ist leicht gesagt
lahko mogoč gut möglich
lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

5.
ki (si) ga je lahko …. -bar
(zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)

lahkó adv.

1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero

2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

lahkomiselnica samostalnik
(nepremišljena, nepreudarna ženska) ▸ könnyelmű [nő]
"A si to ti, lahkomiselnica, razlila tako drag konjak?" ▸ „Te vagy az a könnyelmű nő, aki kiöntötte ezt a drága konyakot?”

lahkomiselno prislov
(nepremišljeno; nepreudarno) ▸ könnyelműenDovolj dobro jo je poznal, da je vedel, da se ne bo lahkomiselno odločila. ▸ Elég jól ismerte ahhoz, hogy tudja, nem fog könnyelműen dönteni.
Mnogim je znano, da si v preteklosti marsikdaj brezbrižno in lahkomiselno ogrožal sotekmovalce. ▸ Sokak számára ismert tény, hogy voltak idők, amikor többször vakmerően és könnyelműen veszélyeztetted a csapattársaidat.

lahkomiselnost samostalnik
1. (nepremišljenost; nepreudarnost) ▸ könnyelműség, nemtörődömségOstanite varčni, zaradi poklicnega uspeha se ne prepuščajte lahkomiselnosti ali celo evforiji. ▸ Maradjanak takarékosak, a szakmai sikerek miatt ne adják át magukat a könnyelműségnek vagy az eufóriának.
Pričakujem negotovo tekmo, niti po naključju si ne smemo privoščiti lahkomiselnosti. ▸ Bizonytalan kimenetelű mérkőzésre számítunk, még véletlenül sem vehetjük könnyelműen.

2. (o dejanju) ▸ óvatlanság, meggondolatlanság
Pri plezanju v steni sem zagrešil hudo lahkomiselnost. ▸ Falmászás közben súlyos óvatlanságot követtem el.

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lákota famine, starvation, hunger; dearth

lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
volčja lákota ravenous hunger
smrt od lákote starvation
potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
umiram od lákote I'm dying of hunger
lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
protestni pohod proti lákoti hunger march
z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...

lambiccare

A) v. tr. (pres. lambicco) destilirati, prekapati

B) ➞ lambiccarsi v. rifl. (pres. mi lambicco)
lambiccarsi il cervello pren. beliti si glavo, tuhtati, razglabljati

lamentare

A) v. tr. (pres. lamento)

1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati

2. poročati, beležiti:
nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev

B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)

1. tožiti

2. pritožiti, pritoževati se:
non mi lamento nimam se kaj pritoževati

lāmentor -ārī -ātus sum (lāmentum)

1. intr. javkati, jadikovati, tarnati, vekati: Pl., Ter., flere ac lamentari Ci., flebiliter lamentatur Ulixes in volnere Ci., clamor lamentantium mulierum L., lamentari ac plangere Suet.

2. trans. obžalovati, objokovati koga ali kaj, žalovati za kom ali čim, nad kom ali čim: quid ego haec animo lamentor? Enn. fr., quid cesso infelix lamentarier (star. = lamentari) minus sexaginta? Pl., l. se ipsum Pl., vidi virginem … suam matrem lamentari mortuam Ter., conqueri fortunam adversam, non lamentari decet Pac. ap. Ci., haec … vita mors est, quam lamentari possem, si liberet Ci., cuius (sc. Antipatri Cyrenaici) caecitatem cum mulierculae lamentarentur Ci., ad lamentandam tanti imperii calamitatem Ci., l. obitum Lucr., hic fratrem, propinquum ille, alius parentes lamentari T., l. aliquem pro adflicto Suet.; z ACI: istuc, quod nunc lamentare, non esse argentum tibi, apud novercam querere Pl., cum lamentamur non apparere labores nostros H.

lāmentum -ī, n (indoev. onomatop. kor. *lā (manj artikulirano) kričati, lajati; prim. skr. ráyati laja, gr. λαίειν doneti, lat. lātrāre = sl. lajati = hrv. lȁjati = let. lāt = lit. lóti, got. laian psovati) javk, jok in stok, jok in vek, vik in krik: fletus ac lamentum Vulg., assumere lamentum super aliquem Vulg.; večinoma v pl. = javki, javkanje, tarnanje, vekanje, stokanje, (o)tožen vik (krik), milo (žalostno) kričanje: ira deorum hanc eius satellitibus iniecit amentiam, ut sine exsequiis, sine lamentis, sine laudationibus, sine funere … ambureretur abiectus Ci., Solonis … elogium, quo se negat velle suam mortem dolore amicorum et lamentis vacare Ci., si se lamentis muliebriter lacrimisque dedet Ci., lamenta virûm Lucr., parcere lamentis L., lamentis gemituque … tecta fremunt V., planctus et lamenta T., lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam tarde ponunt T., quem casum neque … ambitiose neque per lamenta rursus ac maerorem muliebriter tulit T.; metaf.: lamenta (sc. gallinae) Plin. otožno kokodakanje.

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

lampas [lɑ̃pa(s)] masculin, médecine oteklina v grlu (pri konju); populaire grlo; tkanina iz kitajske svile, našitek vzdolž hlač generalskih, diplomatskih uniform

s'arroser le lampas (populaire) zaliti si grlo, zvrniti ga kozarček