Franja

into [íntu] predlog
v (na vprašanje kam?, v kaj?)

to come into fortune podedovati
he came into his inheritance podedoval je
to collect into heap zbrati na kup
to divide into parts razdeliti na dele
to flatter s.o. into s.th. s prilizovanjem koga spraviti do česa
to get into debt zaiti v dolgove
to grow into a man postati mož
the house looks into the garden hiša gleda na vrt
to marry into a rich family priženiti (primožiti) se v bogato hišo
to pitch into s.o. obregati se na koga
to translate into English prevesti v angleščino
to turn into cash vnovčiti
to turn into gold v zlato spremeniti
far into the night pozno v noč

intonare

A) v. tr. (pres. intōno)

1. glasba uglasiti, intonirati; dati ton

2. uglašeno zapeti

3. pren. ubrati; uskladiti, usklajevati; spraviti, spravljati v sklad; prilagoditi, prilagajati:
intonare i colori uskladiti barve

4. zapeti; ekst. pren. (z vzvišenim glasom) spregovoriti

B) ➞ intonarsi v. rifl. (pres. mi intōno) biti usklajen, ubran; dobro se ujemati

in-tonō -āre -tonuī (intonātus H.)

1. zagrmeti: hic pater omnipotens ter caelo clarus ab alto intonuit V., intonat polus, fragor V., fragor montium litorumque Amm., partibus intonuit caeli pater ipse sinistris Ci. poet.; pren.: intonuit fortuna O. srdi se = cum deus (cesar) intonuit O.

2. impers. intonat (za)grmi: intonuit laevum (z leve) V., intonuit dicente deā O.

3. metaf. hrup zagnati, zašumeti: silvae intonuere profundae V. so začeli šumeti, Aeneas intonat armis V. rožlja z … , clipeus intonat V., armis intonat urbi Sil. rožlja proti mestu, sonitus scutorum i. Amm.; occ. (o glasu) (za)grmeti, (za)rohneti: hesternā die intonuit vox tribuni Ci., furia intonat voce V., canis ingenti latratu intonuit Plin., Eurus intonat Aegaeo Val. Max., lege, quanto spiritu ingentibus intonueris rebus Sen. ph. beri, s kakim navdušenjem si povzdignil svoj grmeči glas o …

4. trans. grmeč (vršeč) spustiti (spuščati), zagnati v, s prolept. obj. na(d) kaj: clavam superne intonat Val. Max.; z dat.: hiems intonata fluctibus Eois H. ki je grmeč potegnila (= zapihala, zabrila) preko vzhodnih valov; occ. z grmečim glasom povedati, grmeč oglasiti (oglašati) se: cum haec intonuisset L., rigidas intonuisse minas O., Phlegraeos tumultus Prop. opevati brenkaje na citre.

Opomba: Nenavaden cj. pf. intonaverit Paul. Nol. in cj. plpf. intonavisset: Iul. Val.

in toto [in tóutou] prislov
latinsko v celoti, skupaj; popolnoma

intra- [ɛ̃tra] (predpona) v notranjosti

intra-atomique [-atɔmik] adjectif vsebovan v atomu

intrant [íntrənt] samostalnik
nov član, kdor vstopi v društvo, novinec

intrant [ɛ̃trɑ̃] masculin, vieilli delegat vsakega od štirih narodov stare univerze v Parizu

intraoculare agg. anat. intraokularen, v zrklu

intrapēlvico agg. (m pl. -ci) anat. v medenici

intraperitoneale agg. anat. v trebušni votlini, intraperitonejski

intrapolmonare agg. anat. v pljučih, intrapulmonalen

intrappolare v. tr. (pres. intrappolo) ujeti v past; pren. ujeti na limanice, prevarati, ogoljufati

intrastate [intrəstéit] pridevnik
v mejah države (zlasti države ZDA)

intrauterin Medizin intrauterin, v maternici

intrauterino agg. anat. v maternici, intrauterin

intravasation [intrævəséišən] samostalnik
fiziologija vstop (tekočine) v žile

intraveineux, euse [-vɛnö, z] adjectif intravenozen, v žilo

intravenous [intrəví:nəs] pridevnik
medicina intravenozen, v žilo

in-trepidus 3, adv. -ē „ne spravljen v nered“, od tod

1. v redu, miren: sensim et intrepidi se receperunt Cu., postquam satis intrepide visum est fieri L., dicto intrepidi paruerant Val. Max.; ret.: i. hiems T. mirna, brez skrbi prebita.

2. metaf. brez strahu, neustrašen, pogumen, vztrajen, neomajen, ki ne obupa: dux L., officia sua vir bonus exsequitur inconfusus, intrepidus Sen. ph., solus Ptolemaeus adventum Gallorum intrepidus audivit Iust.; z adversus: adversus utrumque fortunam intrepidus inconfususque Sen. ph.; z dat.: intrepidus minantibus T. proti tistim, ki so grozili; s pro: intrepidus pro se O.; z abl. loci: intrepidus vultu Lucan., intrepidus animo Sen. tr.; enalaga: vultus O., verba Sen. ph., intrepida incedendi modulatio Gell., natura, vis Amm.