Franja

color moški spol (ženski spol) barva; barva obraza; šminka; posebnost; pretveza, navidezen razlog

color de acuarela akvarelna barva
color de aguada vodna barva
color de anilina anilinska barva
color durable, color fijo trajna barva
color local lokalno barvanje (v romanu)
color al óleo, color barniz oljnata barva
color a pastel pastelna barva
color a tempera tempera barva
gente de color barvnokožci (črnci, mulati itd.)
película en color barvni film
de color barvan, pisan
so color (de) pod pretvezo
cambiar de color iz ene stranke preiti v drugo; presedlati
dar de color (a) barvati, prepleskati
un color se le iba y otro se le venía spreminjal je barve (od razburjenja, sramu ipd.)
mudar de color zardeti (od sramu, jeze)
perder el color obledeti, izgubiti barvo
subido de color pikanten (zgodba)
verlo todo de color de rosa vse v rožnati barvi videti
colores espectrales spektralne barve
cubierta en colores barvast ovitek
a dos (en dos) colores dvobarven
de muchos colores mnogobarven, pisan
no distinguir de colores ne jasno videti, zamenja(va)ti
pintar con negros colores črno slikati (videti)
ponerse de mil colores živo zardeti
sacarle a uno los colores komu rdečico v obraz pognati
salirle (subírsele) a uno los colores od sramu rdeč postati

cōlōtēs -ae, m (gr. κωλωτής) kolot, neka kuščarica: Plin. — Kot nom. propr. Cōlōtēs -ae, m Kolot,

1. epikurejski filozof iz Lampsaka: Ci., Macr.

2. kipar z otoka Parosa, Fidijev učenec: Plin.

3. slikar iz Teosa: Q.

colpo m

1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad

5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar

columba -ae, f (pravzaprav „temnobarvna žival“; prim. gr. κελαινός temen, črn, κόλυμβος ptič potapljač, lat. cālīgō, columbus; izpos. iz lat. golob) golobica, golob: Ci. idr., olim mares et feminae dicebantur columbae; propter domesticos usus, quod internovimus, appellatur mas columbus (golob), femina columba (golobica) Varr., oscula dat cupido blanda columba mari O., Cythereïades columbae (kot Veneri posvečene ptice) O., c. agrestis Varr. poljski golob; ljubk. mea c. Pl. ali c. mea Ambr., Vulg.

columella -ae, f (demin. columna) stebrič(ek), podboj: Ca., in trabibus columellae pedum quinûm defiguntur C. podboji; pri katapultu podnožje: Vitr.; occ. nagrobni steber: columella tribus cubitis ne altior Ci.; pren. steber = podpora: c. Lucili Luc. ap. Don., Luceilei c. Mart. — Kot rimski priimek Columella -ae, m Kolumela, npr. L. Iunius Moderatus Columella Lucij Junij Moderat Kolumela iz Gad, sodobnik filozofa Seneke, pisec del o poljedelstvu; njegova spisa De re rustica in De arboribus sta ohranjena: Col., Plin., Veg., Isid.

colurnus 3 (po predevu nam. *corulnus iz coru-lus = corylus) leskov: veru V., hastilia P. F.

cōma¹ m (pl. -mi, coma) med. koma:
coma diabetico diabetična koma
entrare, essere in coma pasti v komo, biti v komi
uscire dal coma priti iz kome

combate moški spol boj, borba; ugovor

combate naval pomorska bitka
hacer combate nulo (šp) neodločeno igrati
poner fuera de combate izločiti iz boja
combate singular dvoboj
fuerzas de combate bojna sila, vojaška moč

combattimento m

1. boj, borba; spopad:
combattimento corpo a corpo boj prsi v prsi, borba mož na moža

2. šport srečanje, borba:
mettere fuori combattimento izločiti iz boja (tudi pren.);
vincere per fuori combattimento tecnico zmagati s tehničnim knokavtom

comble² [kɔ̃bl] masculin višek, vrhunec; zvrhana mera, preobilica; sleme, streha, pluriel podstrešje

de fond en comble od vrha do tal
pour comble da bo mera polna, vrh vsega
c'est le comble (familier) to je (pa) že višek!
la mesure est à son comble mera je polna
comble brisé, à la Mansart mansardna streha
comble droit dvokapna streha
comble en pavillon, pyramidal šotorska streha
comble simple, en appentis samo na eno stran nagnjena streha, pristrešek
être au comble de la joie biti ves iz sebe od veselja
loger sous les combles stanovati pod streho

comedō -ere -ēdī -ēsum in -ēssum, redk. -ēstum (cum in edere)

I. trans.

1. pojesti, použi(va)ti, zauži(va)ti: Ca., Cat., Mart., Suet. idr., prandium Pl., ex se natos Ci. (o Saturnu), celerius potuit (venenum) comestum quam epotum in venas … permanere Ci., haec porcis hodie comedenda relinques H., c. panem Afer ap. Q., cotidianum panem Eccl.; pren. z abstraktnim obj.: quid scientiae comedendum mihi apponeret Aug.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest (gl. opombo) Pl., cenā comesā venire Varr. = prepozno priti.

2. pren.
a) z acc. personae: aliquem totum c. Luc. ap. Non. koga iz (gole) ljubezni snesti (hoteti), molles pueros oculis c. Mart. z očmi požreti = oči poželjivo v … dečke upreti, se c. Pl. izjedati se (od bolečine, žalosti idr.), qui se ipse comest Ci. ap. Non.
b) z acc. rei zažreti (zažirati), (skozi grlo) pognati (poganjati), potratiti, zapraviti (zapravljati): rem, argentum, aurum Pl., dotem alicuius Tit. ap. Non., pecuniam paternam Nov. ap. Non., dona Afr. ap. Non., bona alicuius Ci., H., patrimonium Ci., Q., beneficia alicuius Ci., cantherium Ci. ep. ceno konja skopljenca ali zanj izkupljeni denar; redk. c. aliquem = c. alicuius pecuniam ali rem familiarem uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati) koga, imetje koga pognati (poganjati): Varr. ap. Non., hostīsne an civīs comedis, parvi pendere Pl., at ego … hunc comedendum vobis propino et ebibendum Ter. a jaz vama prepuščam njegovo kuhinjo in klet, cito rapturus de nobilitate comesa quod superest Iuv. —

II. intr. jesti, zauži(va)ti od česa: de caelesti pane Hier.

Opomba: Kontr. obl. comēs (= comedis), comēst (= comedit), comēstis (= comeditis), comēsse(s) (= comēdisse[s]): Pl., Ci. idr., comēstur (= comeditur): Lact. — Star. obl. comedim itd. (= comedam [cj. pr.]): Kom., Ci. ep., comēssis (= comēderis): Pl.

comida ženski spol jed, hrana; obed, kosilo; gostija

comida de boda ženitovanjska gostija
comida de carne mesna hrana
comida casera domača hrana
comida de pescado ribja (postna) hrana
comida de vigilia postna hrana
cambiar la comida (iz)bljuvati, izbruhati
hacer la comida jed pripraviti
reposar la comida počivati po jedi
tener comida y alojamiento imeti brezplačno hrano in stanovanje
hacer tres comidas diarias trikrat na dan jesti

comido sit, nasičen; po obedu; dobro hranjen

comido de orín zarjavel, rjast
comido por servido iz rok v usta (živeti)
comido y bebido imajoč vso oskrbo
es pan comido to je lahko napraviti
llegar bien comido po obedu priti

cōmissāliter, adv. (*cōmissālis iz cōmissārī) kakor v sprevodu, pohajajoč(e), pohajkujoč(e), veselo: cantare Sid.

cōmitās -ātis, f (cōmis)

1. dobra volja, dobrovoljnost, veselost: mihi ad enarrandum est c. Pl. volja me je pripovedovati, c. epulantium Cu.

2. prijaznost, vljudnost, udvorljivost, ustrežljivost, dobrodušnost: per comitatem Pl. iz prijaznosti, erat in illo viro comitate conditā gravitas Ci., eius comitas non sine severitate erat N., c. et facilitas Ci., c. affabilitasque sermonis Ci., benignitatem per se gratam comitate adiuvabat L., c. invitandi L., curandi T. milo upravljanje, c. in socios, mansuetudo in hostes T., cenam … praebebat (Augustus) … summa comitate Suet.

comme [kɔm]

1. adverbe kot, kakor; kako

2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

il pense comme moi on misli kot jaz
comme il est grand! kako velik je!
comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
par un temps comme ça v takem vremenu
comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
comme de raison, comme de juste kot je prav
comme si kot če
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
tout comme popolnoma, prav tako kot
(familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
comme j'avais faim ker sem bil lačen
comme il faut kot treba, familier fin
une personne très comme il faut odlična, fina oseba
comme tout zelo, silno
c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
(familier) comme vous y allez! pretiravate!
Dieu sait comme ne ve se kako
il faut voir comme! in (to) kako!
cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal

commeletō -āre (hibrid iz cum in μελετάω urim, vežbam) (iz)uriti, (iz)vežbati: tibiis assidue sonum Hyg.

commentārius 3 (commentārī) beležen, zapisen: librum commentarium de familia Porcia legere Gell. spominsko knjigo. Od tod subst. commentārius -iī, m (sc. liber) ali redk. (Varr., Ci., L., Gell.) commentārium -iī, n (sc. volumen)

1. spominska knjiga, zapiski, beležnica, dnevnik: Sen. rh., Sen. ph., Suet. idr., habetis in commentariis vestris C. Cassium rettulisse Ci., falsorum commentariorum officina Ci., ex commentariis Caesaris agere Ci.

2. occ.
a) zapisnik: recita commentarium Ci.
b) v pl. (spominski) zapiski: legi … commentarios, quos idem (Caesar) scripsit rerum suarum Ci., Caesaris nostri commentarios rerum gestarum … contexui Hirt. zapiske … sem nadaljeval; v sg. = posamezna knjiga (zvezek) teh zapiskov: G., superiore commentario Hirt.
c) v pl. (gram.) zbrani primeri, posnetki, (za)beležke iz prebranega: Q.
č) v pl. pripombe, razlaga ali pojasnilo kakega pisatelja, „ komentar“: commentaria in Vergilium componere Gell.

commigrātiō -ōnis, f (commigrāre) prehajanje iz kraja v kraj: eius (sideris) aliunde alio Sen. ph.

commīsceō -ēre -mīscuī -mīxtum (-mīstum)

1. zmešati, pomešati, mešati: mulsum Pl., commixtus fumus in auras V. izginjajoč v zraku, clamor commixtus V. nejasen, zmeden, scarorum iocinora, phasianorum et pavonum cerebella Suet.; s cum: ignem Vestae cum communi urbis incendio Ci., ventus commiscet se cum igne Lucr., c. servos cum ingenuis Suet.; z inter: inter se omnia pariter Ca., plura inter se Lucr.; s samim abl.: frusta cruento commixta mero V., commixtae salivae melle Suet.; pren. (z)mešati = (z)družiti, pustiti (puščati), da kaj preide na (v) kaj: Pl., numquam … temeritas cum sapientia commiscetur Ci., gemitu commixta querella Lucr., ius accusatoris cum iure testimonii c. Corn.

2. occ.
a) v pass. spolno občevati, telesno spojiti se: commiscendorum corporum libidines Ci. (prim. gr. [ἐν] φιλότητι μιγῆναι), commixti corpore V., Silvius Italo commixtus sanguine V. rojen iz mešanja z italsko krvjo (ker je bila Silvijeva mati iz Italije).
b) primeša(va)ti, vmeša(va)ti kaj čemu: reliquias (Phyllidis) cineribus Iuliae Suet., libellum libellis ceteris Suet. podtakniti.