Franja

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

cloāca (cluāca) -ae, f (iz st.lat. clouāca, clovāca: cluere = purgāre) podzemni rov, odtok, odtočni kanal, kloaka, stoka, kjer je deževnica in nesnaga odtekala v bližnjo reko: Col., Plin., Suet., aliquid iacere in cloacam H., aquas cloacis e fastigio in Tiberim ductis siccare L., meministis tum... corporibus civium cloacas refarciri Ci., cloacas facere, detergere L., cloacam purgare, reficere Ulp. (Dig.), cluacas purgare Fr., cloaca foedissima ac pestilens odore taeterrimo Plin. iun.; pren. o človeškem črevesju: clovaca intestini (nom. pl.) Varr. ap. Non.; o trebuhu požrešneža: prolue propere cloacam Pl.; o materinem telesu: Christus non per corporis cloacam effusus ad terram Tert.; preg.: arcem facere e cloaca Ci. = „iz muhe delati slona“, t.j. pretiravati. Poseb. cloāca maxima Vélika kloaka od foruma med Kapitolom in Palatinom do Tibere, zgradil jo je Tarkvinij Prisk: Lact., cloacam maximam, receptaculum omnium purgamentorum urbis, agere sub terram L.

Cloācīna (Cluācīna) -ae, f (cloāca, cluāca iz cluere čistiti) Očiščevalka, Venerin priimek, ker so stale njene podobe tam, kjer so se Rimljani in Sabinci očiščevali z mirtovimi vejami, potem ko so odložili orožje (v vojni zaradi ugrabitve Sabink): Pl., Min., ad Cloacinae (sc. aedem) L., Venus Cluacina Plin., dea Cloacina Cypr., Prud., Cloacinae simulacrum, in cloaca maxima repertum Lact.; v pl.: Tert.

Cloelius (Cluilius) 3 (cluēre) Klelij(ev), Kluilij(ev), ime albanskega, pozneje rim. patricijskega rodu. Poseb.

1. Cluilius Kluilij, zadnji kralj v Albi; po njem se je imenovala Cluilia fossa (fossae Cluiliae ali Cloeliae) Klulijev (Klelijev) jarek: L., P. F.

2. Cloelia -ae, f Klelija, rim. devica, ki je kot talka na čelu sotalk zbežala iz Porzenovega tabora: L., V., Val. Max. idr.

clōnos -ī, f (iz κλών mladika, poganjek) bot. = herba scelerata: Ap. h.

close¹ [klous] pridevnik (closely prislov)
zaprt, zaklenjen; stisnjen, tesen, gost
figurativno jedrnat; soparen, zadušljiv, zatohel; molčeč, vase zaprt; blizek; pazljiv, natančen; skoraj enak; vztrajen, marljiv; zaupen; skop, varčen; skrit; logičen; neodločen (boj)

close argument nepobiten dokaz
close combat bitka iz bližine, boj moža proti možu
close confinement strogi zapor
in close conversation v živahnem pogovoru
pogovorno close customer molčeč človek
close fight neodločen boj
close friend zaupen prijatelj
close proximity (ali quarters) neposredna bližina
to come to close quarters spoprijeti se
close season (ali time) varstvena doba prepovedi lova
close study temeljit študij
pogovorno close thing pičla zmaga
close weather soparno vreme
it was a close call (ali shave) za las smo ušli
close translation natančen prevod
to keep s.th. close zase kaj obdržati, ne izdati

clucidātus 3 (iz *γλυκίδδειν = γλυκίζειν naslajati) „(p)oslajen“ = ljubek, prijeten: Naev. fr.

Cluentius 3 Kluencij(ev), ime rim. rodu, poseb. A. Cluentius Habitus Avel Kluencij Habit iz Larina, ki ga je zagovarjal Cicero: Ci., Q. Od tod adj. Cluentiānus 3 Kluencijev: pecunia Ci., iudicium Q.

Cluvius 3 (prim. Cluvia) Kluvij(ev), ime kampanjskega rodu, ki se je pozneje deloma preselilo v Rim. Poseb.

1. C. Cluvius Gaj Kluvij, rim. vitez: Ci.

2. M. Cluv. Mark Kluvij iz Puteolov, bankir: Ci. ep.

3. M. Cluv. Rufus Mark Kluvij Ruf, rim. govornik, zgodovinopisec in državnik v času ces. Klavdija: T., Suet., Plin. iun.

4. neko Kluvijo (Cluvia) omenja Iuv.

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

coāctilis (vulg. quoāctilis) -e (coāctus: cōgere) klobučevinast; subst. coāctilia -ium, n nekaka klobučevina iz volne ali las: Ulp. (Dig.).

coāctū (abl. subst. *coāctus -ūs, m [iz cōgere] sila) po sili, siloma, s silo: Lucr., Ambr., neque id voluntate sua fecisse, sed coactu civitatis C. od države prisiljen, coactu atque efflagitatu meo Ci.

coccum -ī, n (gr. κόκκος)

1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
b) škrlatna nit: Suet.
c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.

2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.

cochlea (coclea) -ae, f (gr. ὁ κοχλίας)

I.

1. polž: Ci., S., H. idr., c. nudae Plin. polži brez lupine (hišice); poseb. véliki vrtni polž: Varr.

2. met.
a) polžja lupina, polžja hišica: Mart., in cochleam Cels., Col. ali per cochleam Vulg. po polževo zavito, polžasto.
b) vijak: Vitr., Plin.
c) „vodni polž“, neko črpalo: Vitr.
č) lahko gibljiva vrata: Vitr.
d) stolp s polžastimi stopnicami: Vulg., Isid.

— II. cochleae (ponesrečeno iz κάχληκες, κόχληκες) kremenčki: Cael.

cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.

cocho kuhan, pečen

cocho m (Či) kaša iz pražene moke

cocido

estar muy cocido en zelo izveden (vešč, podkovan) biti v
cocido m mešana jed iz mesa, zelenjave, čičerke itd. (španska narodna jed); žgano apno

coctilis -e (coctus: coquere) pečen, žgan: lateres Varr. ali laterculi Cu., Plin. ali lapides Sen. ph. opeka, murus O. iz opeke.

Cōcȳtos (Cōcȳtus) -ī, m (Κωκυτός iz κωκύω tulim, jokam) Kokit (= reka jokanja, tožbe), mitološka reka v podzemlju: Ci., V., H., Amm. Od tod adj. Cōcytius 3 in Cōcȳtus 3 kokitski: Cocytia virgo (= Alecto) V., Cocyta aqua Petr., Cocytia aequora Cl.