Franja

cīvitās -ātis, gen. pl. civitatum, redk. (pri C., S., L.) -ium, f (cīvis)

1. abstr. državljanstvo, državljanske pravice: lege Iulia civitas est socis et Latinis data, qui civitatem non haberent Ci., aliquem civitate donare Ci., aliquem in civitatem accipere, adscribere Ci. ali ascis cere L., civitatem habere, adipisci Ci. ali assequi T., civitatem amittere, adimere Ci., ius civitatis Ci. pravice, ki jih ima kdo kot državljan, iure nostro mutare civitatem nemo potest Ci., Volaterranis Sulla, comitiis centuriatis civitatem eripere non potuit Ci., civitate carere Auct. b. Afr., civitatem petere Suet.; pren.: civitate Romana donare agricolationem Col., oratio civitate donata Q., verbo civitatem dare Suet.

2. met. konkr.
a) državljanstvo = državljani, skupnost državljanov: moleste fert civitas et queritur Ci., c. commota est Ci., unum hominem pluris quam cunctam civitatem fuisse N., ei obviam universa civitas in Piraeum descendit N.
b) occ. občina, država, narod: c. Helvetia C., Ubiorum C., bello civitatem persequi Ci., navem tibi dat Milesia civitas Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., post civitatem a L. Bruto liberatam Ci., civitates condere novas aut conservare iam conditas Ci., civitatem instituere Ci., primus Graecae civitatis N. iz grške države, Saguntum foederata civitas N., civitates valentiores opibus L., verso civitatis statu T.; pren.: una c. communis deorum atque hominum Ci., c. Stoicorum T. skupnost.

3. mestna občina, mesto (kot skupnost vseh meščanskih stanov); Ci. loči natančno: conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus; toda poklas., redkeje predklas. je civitas = urbs mesto sploh: miserat civitas Lingonum dona T., muri civitatis T., munita c. Iust., civitatem incendere Enn. fr. ali expugnare Q., errare per totam civitatem Petr.; včasih = urbs mesto, t. j. Rim: Sen. ph., T.

clābulāre -is, n (clābula = clāvula) velik odkrit popotni ali prevozni voz (za prevoz vojakov); stranice so bile narejene iz mreže in pletenine: Cod. Th. Od tod adj. clābulāris (clāvulāris) -e, ali clābulārius 3 na prevoznih vozovih: cursus clabularis Amm., cursus clabularius Cod. Th.

clacendix (claxendix) (pri P. F. v rok. tudi calcendix) -icis, f (iz calx endix [endix iz endo in iacere] = vdet [vložen] kamen) po P. F. je calcendix „genus conchae“, neka školjka, kalcendik (klacendik, klaksendik), po drugih pa pečatni prstan, vkovan (vdet) kamen: Pl. fr., Prisc.

claire [klɛr] féminin bazen z morsko vodo za ostrige; ostriga (iz bazena)

manger des claires jesti ostrige (iz bazena)

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

clandestīnus 3 (iz st.lat. clamde, clande = clam tvorjeno po naliki z intestīnus) skriven, naskrivaj (naskrivoma) storjen, tajen: Afr. fr., Pl., Lucr., scelus Ci., scelera L., introitus Ci. skriven dohod skozi skrivna vrata, colloquia cum hostibus Ci., consilium L., consilia C., nuntii legationesque C. tajna poročila in poslanstva po odročnih poteh, fuga Hirt., foedus L., Sil. Od tod adv. abl. sg. neutr. clandestīnō tajno, naskrivaj, naskrivoma (natihoma): cl. agere negotium Pl., committere alicui aliquid Luc. ap. Non.

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

clātrī (ne clāthrī) -ōrum, m (najbrž izpos. iz dor. κλᾷϑρον = κλεῖϑρον ključavnica, zaklep, zapah) omrežje: Ca., Col., Cl., caveae clatri H. — Soobl. clātra -ōrum, n: Pr.

Claudiānus -ī, m Klavdijan, rim. nom. propr. Poseb.

1. Claudius Claud. Klavdij Klavdijan iz egipt. Aleksandrije, lat. pesnik ob koncu 4. in začetku 5. st. po Kr.: Aug., Sid.

2. Claud. Ecdidius Mamertus Klavdijan Ekdidij Mamert, lat. cerkveni pisatelj in pesnik sredi 5. st. po Kr.: Sid.

claudicō (clōdicō) -āre -āvī (iz claudō² podaljšana obl.)

1. šepati, hrom biti: Col., Suet., Iust., graviter claudicans ex vulnere ob rem publ. accepto Ci., genu percusso cl. O.; pesn.: claudicat nisus pennarum Lucr., claudicat axis mundi Lucr.

2. pren. omahovati, na slabih nogah (na slabem) biti, majati se, slabo urejen biti, ne držati: totaque res vacillat et claudicat Ci., verentur, ne... amicitia quasi claudicare videatur Ci., nec in ullo officio claudicare Ci., claudicat ingenium Lucr., in comoedia claudicamus Q. smo na slabem, fructus claudicat in pedamentis Col., statuerunt melius esse ingressu regem quam imperio regnum claudicare Iust.; poseb. o govoru: si quid in nostra oratione claudicat Ci., nihil curtum, nihil claudicans Ci.; o verznem metrumu: claudicat hic versus Cl.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

Cleanthēs -is, acc. -em in -ēn, m (Κλεάνϑης) Kleant, gr. stoik okrog l. 260, Zenonov učenec in naslednik, doma iz Asa (Assos) v Mali Aziji: Ci., Sen. ph.; pl. apel. Cleanthae -ārum, m Kleantovi pristaši, kleantovci = stoiki: Iuv., Ven. Od tod adj. Cleanthēus 3 (Κλεάνϑειος) Kleantov = stoiški: Cleanthēā fruge Pers. s Kleantovimi nauki, turbae Cl. Kleantovi učenci.

clear³ [kliə]

1. prehodni glagol
jasniti, vedriti; čistiti (of)
razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
navtika odpluti

2. neprehodni glagol
(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

to clear an account poravnati račun
to clear the air pojasniti nesporazum
to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
to clear the gate preskočiti vrata
to clear the examination paper rešiti vse naloge
navtika to clear the land odpluti
to clear o.s. opravičiti se
to clear the room zapustiti sobo
navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
to clear the table pospraviti z mize
to clear one's throat odkašljati se
to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
clear the way! umakni(te) se!
to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
to clear out of the way odstraniti
to clear a ship izkrcati tovor iz ladje

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

Cleobūlus -ī, m (Κλεόβουλος) Kleobul,

1. gr. zemljepisec in zgodovinopisec: Plin.

2. Kleobul iz Linda, Evagorov sin, eden sedmerih gr. modrecev: Aus.

Cleombrotus -ī, m (Κλεόμβροτος) Kleombrot,

1. špart. vojskovodja, l. 371 padel pri Levktrah: Ci.

2. akademijski filozof iz Ambrakije: Ci., Lact., Aug.

Cleōn -ōnis, m (Κλέων) Kleon,

1. slavni aten. demagog po Periklejevi smrti, po poklicu strojar: Ci.

2. gr. retor v Lizandrovi dobi, doma iz Halikarnasa: N.

3. Sicilec v vojski Aleksandra Vel.: Cu.

4. gr. ulivalec medi: Plin.

5. gr. slikar: Plin.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.