Franja

circolazione f

1. kroženje; promet:
circolazione stradale cestni promet
carta di circolazione avto prometno dovoljenje

2. ekon. promet, obtok:
circolazione monetaria denarni obtok
mettere in circolazione dati v obtok; pren. razširiti
togliere dalla circolazione vzeti iz obtoka
sparire dalla circolazione pren. izginiti, zgubiti se

3. biol. obtok, cirkulacija:
circolazione sanguigna krvni obtok

circuitus (circumitus) -ūs, m (circumīre)

I.

1. abstr.
a) hoja v krogu (okrog), kroženje: ibi complurium iumentorum multivii circuitus intorquebant molas ambage variā Ap.; o svetovih: Vitr., Sen. ph., circuitus solis et lunae Ci., nox igitur et dies unum circuitum orbis efficit Ci., irrequietus mundi ipsius circuitus Plin.; pren.: miri sunt orbes et quasi circuitus in rebus publicis commutationum Ci., hoc, quod senectus vocatur, paucissimorum circuitus annorum Sen. ph.
b) medic. občasna (redna) ponovitev, tip vročice: eae febres, quae certum habent circuitum Cels.

2. konkr.
a) ovinek: Front., Caesari circuitu maiore iter erat longius C., longo circuitu easdem omnes iubet petere regiones C., pons magnum circuitum habebat C. do mostu je bil potreben velik ovinek, parvo circuitu locum maxime secretum ab tumultu petit L., longo circuitu tellurem petere V., quidam circumitu rupes saltusque montium occultos petivere Cu., brevi per montīs circuitu... ad Eurotam amnem... pervenit L., Asiae Syriaeque circuitu petere Aegyptum Suet. po ovinku prek Male Azije in Sirije hiteti v Egipt; pren. α) ovinek, prikritost, posredno postopanje: cur circuitu petis gloriam, quae ad manus posita est? Cu., negavi circuitu agendum, sed lane iure civili dimicandum Petr., non statim de eo, quod in iudicium venit, (debet) rogare, sed aliquo circuitu ad id pervenire Q., invadere per circuitum (naspr. rectā) Sen. ph. fr. β) opis (= περίφρασις): aliquid circuitu enuntiare ali circuitu plurium verborum ostendere Q., loqui per circuitus Mart.
b) krivina okrog česa: interior circuitus (gestationis) Plin. iun. obkrožajoči hodnik; pren. ret. sestavje, perioda: circuitus, orationis, verborum Ci., oratio longiores habet saepe circuitus Q.
c) okrog, okrožje, obseg: Cels., eius munitionis circuitus XI milia pasuum tenebat C., collis, quem propter magnitudinem circuitus opere complecti non potuerunt nostri C., vallum in oppidi circitum ducere Hirt. krog in krog mesta, pererrat undique circuitum V., in circuitu C. ali samo circuitu C., Plin. naokrog, krog in krog; pren. obseg telesa ali kakega spisa: quo circuitus voluminis tui sit ὀγκωδέστατος, sicut est ventriculi tui Suet.
č) obhod = prostor okrog kakega poslopja, zidu ipd.: Varr.
d) iz kake snovi narejen krožec: circulus, quod mixtā farinā et caseo et aquā circuitum aequabiliter fundebant Varr.

— II. obhod, prepotovanje kake dežele, potovanje po njej: circumitus Siciliae totius Sen. ph.; pren.: circuitus mundi Plin. popis sveta.

circulación ženski spol obtok, kroženje; promet

circulación de aire prepih
circulación fiduciaria obtok papirnatega denarja
circulación de la moneda, circulación monetaria denarni obtok
circulación de la sangre krvni obtok
agua de circulación hladilna voda (motor)
diario de gran circulación zelo razširjen dnevnik
fuera de circulación izven obtoka (denar)
poner en circulación v obtok dati
quitar de la circulación iz obtoka vzeti

circulation [sə:kjuléišən] samostalnik
kroženje; širjenje; zračenje, ventilacija; obtok; naklada; promet

circulation system krvna obtočila, ožilje
to put into circulation dati v obtok
to withdraw from circulation vzeti iz obtoka

circulation [sirkülasjɔ̃] féminin kroženje, kretanje; obtok; promet; širjenje (idej)

circulation aérienne, automobile, ferroviaire, frontalière, de transit zračni, avtomobilski, železniški, (mali) obmejni, tranzitni promet
circulation d'air kroženje zraka
circulation fiduciaire obtok papirnega denarja, bankovcev
circulation des marchandises blagovni promet
circulation cyclonique vrtinčasti vihar
circulation à droite, à sens unique promet po desni strani, enosmerni promet
circulation métallique obtok kovancev
circulation de la monnaie denarni obtok
circulation en navette nihalni promet (sem in tja)
circulation du sang, sanguine krvni obtok
circulation à voie unique enotirni železniški promet
circulation des voyageurs, des personnes potniški, osebni promet
accident masculin de (la) circulation prometna nesreča
droit masculin de circulation prometna pristojbina
réseau masculin de circulation prometna mreža
sécurité féminin, sûreté féminin de la circulation prometna varnost
sens masculin de circulation smer prometa
troubles masculin pluriel de la circulation motnje v krvnem obtoku
voie féminin, route féminin à grande circulation cesta za daljni promet
détourner la circulation preusmeriti promet
livrer à la circulation izročiti (cesto) prometu
mettre en circulation dati v promet
retirer de la circulation vzeti iz prometa
circulation interdite! vožnja prepovedana!

circuler [sirküle] verbe intransitif krožiti (kri); kretati se, gibati se, voziti (avtomobili); biti v obtoku (denar); širiti se (govorica); teči (tok)

circuler de main en main krožiti, iti iz roke v roko
circuler à moto voziti se z motociklom
faire circuler dati v obtok; spraviti v gibanje, v kretanje (ljudi); širiti (vesti) dalje, naprej, v krogu ponuditi (jedi)
circulez! pojdite naprej! ne stojte, ne ustavljajte se tukaj!

circumstantial¹ [sə:kəmstǽnšəl] pridevnik (circumstantially prislov)
obširen; podroben, natančen; nevažen; slučajen; posreden, indirekten

pravno circumstantial evidence posreden dokaz po sklepanju iz okoliščin

cire [sir] féminin vosek; loščilo (za parket); voščena sveča

cire à cacheter, d'Espagne pečatni vosek
cire vierge natopljen vosek
cire d'oreilles ušesno maslo
cachet masculin de cire voščen pečat
figurine féminin de cire voščena figurica
personnages masculin pluriel en cire osebe iz voska (v muzeju)
c'est une cire molle (figuré) to je človek, ki si da zelo vplivati
être jaune comme cire biti rumen ko vosek
être égaux comme de cire biti si podoben ko jajce jajcu
on le manie comme de ta cire z njim lahko vse narediš

cissītis -tidis, f (gr. κισσῖτις iz κισσός bršljan) kisitid, dragulj barve bršljanovega listja: Plin.

citare v. tr. (pres. cito)

1. pravo klicati (pred sodišče):
citare un testimone klicati pričo

2. pravo tožiti

3. navesti, navajati; citirati, sklicevati se:
citare un passo di Dante citirati odlomek iz Danteja

4. pokazati:
citare a modello pokazati kot vzor

citation [sitasjɔ̃] féminin navedba, citat; juridique poziv (pred sodišče), pozivnica; militaire pohvala, častna omenitev

citation en justice poziv pred sodišče
citation à l'ordre du jour (militaire) javna pohvala
prendre, relever une citation dans un livre navesti mesto iz neke knjige

cité [site] féminin mesto; mestno naselje

Cité stari del mesta (često z utrdbami)
cité ouvrière, universitaire, hospitalière delavski, študentovski, bolnišniški del mesta
cité lacustre (histoire) stavbe na koleh, kolišče
cité céleste (religion) nebeško kraljestvo
cité futur raj
droit masculin de cité domovinska pravica
cité d'urgence naselbina iz zasilnih domov
cité-modèle féminin vzorno mesto
cité jardin mesto z mnogo zelenja
la vie dans une grande cité življenje v velemestu
île féminin de la Cité prvotni Pariz na otoku Seine

citrum -ī, n (citrus 2.) citrovina, gost les, iz katerega so rezali tanek furnir: Ca. ap. Fest., Varr., Plin., Vell., Mart.

citrus samostalnik
1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrusVitamin C večina povezuje s citrusi, natančneje z limono. ▸ A C-vitamint a legtöbben a citrusokkal, pontosabban a citrommal kapcsolják össze.
Sopomenke: agrum

2. ponavadi v množini (drevo) ▸ citrusKakšnega posebnega rednega obrezovanja citrusi ne potrebujejo oziroma ga slabo prenašajo. ▸ A citrusok nem igényelnek semmilyen különleges, rendszeres metszést, illetve rosszul tűrik azt.
Sopomenke: agrum

citrus -ī, f (gr. κέδρος)

1. citronovec: Pall., Serv.

2. afr. drevo citer, tuja, klek, iz njegovega gostovlaknatega lesa so izdelovali najfinejše pohištvo: Varr., Lucan., Sen. ph., Plin.

civet [sivɛ] masculin ragu

civet de gibier obara iz divjačine
civet de lièvre zajčji ragu (z vinom)

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

civilizacija samostalnik
1. (razvita družba) ▸ civilizáció
2. neštevno (o stanju razvitosti) ▸ civilizációAngleži se znajo norčevati iz sebe, to je visoka stopnja civilizacije. ▸ Az angolok tudják, hogyan kell viccet csinálni magukból, ez a civilizáció magas foka.Dokler imamo vojne, policijo, zapore, kriminal, smo v zgodnjih fazah civilizacije. ▸ Amíg tartanak a háborúk, rendőrségünk, börtöneink vannak és bűnözés, addig a civilizáció korai szakaszában vagyunk.

3. neštevno (o urbanem načinu življenja) ▸ civilizációKadar hočem pobegniti pred civilizacijo, se zaprem v delavnico. ▸ Ha menekülni akarok a civilizáció elől, bezárkózom a műhelyembe.Tudi tja med koče, zidane iz blata, prodira civilizacija v obliki plastične embalaže. ▸ A civilizáció a műanyag csomagolások formájában a vályogkunyhók közé is behatol.

civilna oblačila stalna zveza
(brez uniforme) ▸ civil ruha
Zahtevali bodo spremstvo oboroženih varnostnikov ali policistov v civilnih oblačilih. ▸ Felfegyverzett civil ruhás biztonsági őrök általi vagy rendőri kíséretet fognak követelni.
Trije agentje v civilnih oblačilih so ga odvlekli iz njegove hotelske sobe. ▸ Három civil ruhás ügynök elvonszolta a hotelszobájából.

cīvis (st.lat. ceivis) -is, star. abl. cīvī, klas. večinoma cīve, m, f

1. državljan(ka), meščan(ka) (iz mesta z lastno upravo, oz. ustavo): utrum mucrones in cive an in hoste figantur Ci., cives exhortor in hostem O., et civibus et sociis gratissimus Ci., c. bonus, improbus, perditus Ci., cives veteres, novi L., esse pro cive Ci., se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan, facere aliquem civem N.; pogosto civis Romanus (tudi v pl.): illa vox et inploratio „Civis Romanus sum“ Ci., non dubitavit supplicia, quae in servos constituta sunt, in cives Romanos expromere Ci., fieri civem Romanum Ci., se pro cive Romano ferre L. delati se rim. državljana; pren.: civis totius mundi Ci. svetovljan, caeli c. Fulg. Kot fem.: c. femina Pl., c. virgo Ter., c. Attica Ter. atenska meščanka, is uxorem Acarnanam civem duxit N. Akarnanko, civis Carthaginiensis, filia Hasdrubalis L., cives Romanae L. Rimljanke, virgo civis Corinthia Vitr.

2. occ.
a) sodržavljan(ka), someščan(ka): cives mei Pl., te metuunt omnes cives tui Ci., admonemus nos cives eorum esse L., cives cum civibus de virtute certabant S., o cives, cives, quaerenda pecunia primum est H., quae nos eorum civibus tribuimus Cu.; kot fem.: defende civīs tuas, senex Pl.
b) državljan = podložnik, podanik: corpori ut rex civibus suis... (dicitur imperare) Ci.