Franja

kot vez. ca, precum, decât
□ kot da parcă
□ kot da bi ca şi cum

kót (-a) m

1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
jedilni kot angolo cottura
za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
tržaški kot il Triestino

3. pren. dimora; casa

4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

5. mat. angolo:
izbočeni (konveksni)
kot angolo convesso
iztegnjeni kot angolo piatto
komplementarni kot angolo complementare
naklonski kot angolo d'inclinazione
notranji kot angolo interno
ostri kot angolo acuto
polni kot angolo giro
pravi kot angolo retto
suplementarni kot angolo supplementare
topi kot angolo ottuso
kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
pod pravim kotom a squadra, in squadra

6. voj.
mrtvi kot angolo morto

7. šport. angolo; calcio d'angolo

8. ekst.
zorni kot angolo visuale, visuale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pretakniti vse kote frugare dappertutto
potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
astr. časovni kot culminazione
fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
grad. deviacijski kot angolo di deviazione
fiz. lomni kot angolo di rifrazione
fiz. odbojni kot angolo di riflessione
teh. rezilni kot angolo di taglio
vpadni kot angolo di incidenza

kòt (kakor) comme, que, en (qualité de)

kot da comme si
kot poslanik comme (en qualité d')ambassadeur
kot po navadi comme de coutume
on je mlajši kot jaz il est plus jeune que moi
več kot eno leto plus d'un an
umrl je kot junak il est mort en héros
kot se zdi à ce qu'il semble
to je pa že več kot preveč c'en est trop

kôt² (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

kot deček de (cuando era) niño
kot odškodnina za en concepto de indemnización
kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
umrl je kot junak murió como un héroe
(v svojstvu) kot en calidad de
ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
več kot 10 let más de 10 años
imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
storim več, kot morem hago más de lo que puedo
kot da, kot če como si (subj)
kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito

kot cvet se odpirati frazem
(postati dostopen) ▸ kitárulkozik
Tako se je kot cvet v pomladnem jutru začela odpirati ljudem, s prijazno besedo pa si jih je kmalu veliko pridobila na svojo stran. ▸ Úgy, mint egy tavaszi reggelen a virágok, kitárulkozott az emberek előtt, kedves szavaival pedig hamarosan sokakat a maga oldalára állított.

kozorog samostalnik
1. (žival) ▸ kőszáli kecskePo strmih skalah se podijo kozorogi. ▸ A meredek sziklákon kőszáli kecskék kergetőznek.
Povezane iztočnice: španski kozorog, pirenejski kozorog

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Bak [znamenje] [oseba]Planeti v Kozorogu prinašajo dneve, polne zabave, veselja in avantur. ▸ A Bak csillagjegyben lévő bolygók szórakozásban, örömben és kalandokban teli napokat hoznak.Ambicioznim kozorogom ne pride na misel, da bi si privoščili počitek. ▸ Az ambiciózus Bakok nem engedélyeznek maguknak pihenést.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Kozoroga. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bak jegyében van.

kóža (-e) f

1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
uvela koža pelle vizza
mehka, nežna koža pelle delicata
kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

2. pren. pelle; pellaccia:
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
rešiti kožo salvare la pelle
nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
umetna koža cuoio artificiale
čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
torbica iz prave kože borsetta di pelle
koža severnega jelena renna

4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
strojiti kožo conciare la pelle
drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
zool. letalna koža membrana alare, patagio
zool. plavalna koža natatoia

kóža piel f ; pellejo m ; anat dermis f

premočen do kože calado hasta los huesos
barva kože color m de la piel
srbenje kože picazón m, med prurito m
nega kože higiene f de la piel
presaditev kože transplantación f cutánea, injerto m cutáneo
volk v ovčji koži el lobo con piel de cordero
odreti živali kožo desollar un animal
sama kost in koža ga je está en los huesos, no tiene más que el pellejo
gre mu za kožo (fig) está perdido, puede costarle la vida
dragó prodati svojo kožo (fig) vender cara su vida, fam defender el pellejo
zdravo (celo) kožo odnesti salir bien librado; escapar con vida
ne bi hotel biti v njegovi koži no quisiera estar en su pellejo
skočiti iz kože (fig) ponerse fuera de sí; exasperarse; salir de sus casillas; estallar
nositi kožo na prodaj (fig) exponerse a un riesgo; arriesgar la vida (fam el pellejo)
imeti debelo kožo (fig) tener buen estómago

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

krájcar kreutzer moški spol ; centime moški spol , sou moški spol

nimam niti krajcarja je n'ai pas le sou (ali familiarno le rond, un radis)
podobna sta si kot krajcar krajcarju ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau

krájcar (-ja) m

1. centesimo (di fiorino austriaco)

2. ekst. denaro, quattrino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti niti krajcarja non avere il becco d'un quattrino
gledati na vsak krajcar essere parsimonioso; essere avaro, spilorcio
biti si podobna kakor krajcar krajcarju somigliarsi come due gocce d'acqua

krajša|ti (-m) skrajšati kürzen (tudi matematika ulomke), verkürzen, abkürzen
krajšati se dnevi, noči: abnehmen
krajšati si čas sich die Zeit verkürzen

krájšati to shorten, (rezati) to cut short; to abridge, to abbreviate

krájšati se to shorten, to become shorter
krájšati ulomek to reduce a fraction
krájšati si čas to pass the time pleasantly, to beguile away the time, to amuse oneself

krájšati (-am)

A) imperf. ➞ skrajšati

1. accorciare; abbreviare:
krajšati krilo accorciare la gonna
krajšati tekst abbreviare, sfoltire il testo

2.
krajšati (si) čas ammazzare, ingannare il tempo

3. mat.
krajšati ulomek ridurre la frazione

B) krájšati se (-am se) imperf. refl. accorciarsi

kralj Matjaž stalna zveza
(junak ljudskih pripovedk) ▸ Mátyás király
Ob vrnitvi so si ogledali še jamo kralja Matjaža in se vrnili domov. ▸ Amikor visszajöttek, felkeresték Mátyás király barlangját, majd hazatértek.
Vsem je znana povest, da na Koroškem počiva kralj Matjaž, ki je bil dober kralj. ▸ Közismert a monda, amely arról szól, hogy Koroška vidékén nyugszik Mátyás király, aki jó király volt.

krásno

A) adv. magnificamente, stupendamente

B) inter. bello; benissimo:
krasno, jutri gremo bello, domani si parte

-krát times

enkrat once
dvakrat twice, two times
tri-krát three times, thrice
10 m x 5 m 10 metres by 5 metres
koliko-krát? how often?, how many times?
večkrat several times
dvakrat tako dolg twice as long
dvakrat manj ljudi half as many people
ni si dal tega dvakrat reči he didn't need (ali want) telling twice

kráva (-e) f

1. vacca; mucca:
krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
krava je povrgla la vacca ha figliato
molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
molzna krava vacca da latte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
pijan ko krava ubriaco fradicio
pren. sveta krava vacca sacra

2. vulg. zoticone; ubriacone

3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi

kraváta cravate ženski spol

igla za kravato épingle ženski spol de cravate
zavezati si kravato nouer sa cravate

kravžlja|ti (-m)
figurativno kravžljati si možgane sich das Hirn zermartern