Franja

kônčno adv.

1. infine:
prvi si ti, potem pride on in končno še jaz prima vieni tu, poi lui e infine io

2. (nazadnje) finalmente

3. pren. in fin dei conti

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!

kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

skrajni konec último extremo m
konec januarja a fines de enero
konec meseca a fines (ali últimos) de mes
na koncu al final
napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
iti h koncu tocar a su fin
napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
privesti do srečnega konca llevar a feliz término
moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
vsega je konec todo está perdido
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
konec vzeti perecer
na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra

kongratulírati to congratulate (komu za... someone on, upon...)

kongratulírati si medsebojno to congratulate each other

kongrés (-a) m

1. (najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije) congresso; assise:
udeležiti se kongresa partecipare a un congresso
kongres dela plenarno in v komisijah il congresso si svolge, lavora in sedute plenarie e per commissioni
kongres zdravnikov, matematikov congresso di medici, di matematici
kongres krščanskih demokratov congresso nazionale del Partito democristiano
rel. evharistični kongres Congresso Eucaristico

2. (parlament v ZDA) Congresso

3. hist.
Dunajski kongres (1815) Congresso di Vienna
Ljubljanski kongres (1821) Congresso di Lubiana

kònj (-a) m

1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
bos konj cavallo non ferrato
čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
gugalni konj cavallo a dondolo
jahalni konj cavallo da sella
leseni konj cavallo di legno
tovorni konj cavallo da soma
vlečni konj cavallo da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trojanski konj cavallo di Troia
pren. paradni konj fiore all'occhiello
beseda ni konj le parole non fanno lividi
biti na konju essere a cavallo
garati kot konj faticare come una bestia
biti močan kot konj essere forte come un toro
biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

3. šah. cavallo

4. šport. cavallo:
konj z ročaji cavallo con maniglie
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca

konkurénca competition; rivalry; (osebe) competitors pl, rivals pl

umazana konkurénca unfair competition
ostra, huda konkurénca keen competition
izven konkurénce not competing
brez konkurénce incomparable, matchless, peerless, unparalleled, unrivalled; non-competitive, exclusive
cene brez konkurénce unrivalled bargains pl, prices pl defying all competition
delati si medsebojno konkurénco to be in competition with each other
nelojalna konkurénca undercutting, underselling

konkurírati to compete (z with, za for); to enter into competition, to compete with someone for something

on uspešno konkurira z drugimi tvrdkami he successfully competes with other firms
malo dežel more konkurírati s Francijo v izvozu vina few countries can compete with France in the export of wine
medsebojno si konkurírati to compete with one another

konkvistador samostalnik
1. zgodovina (zavojevalec v 18. stoletju) ▸ konkvisztádor [hódító]
2. (osvajalec) ▸ konkvisztádor [hódító]
S svojim prispevkom se avtor kaže v luči sodobnega konkvistadorja, ki bi si rad podredil naravo. ▸ Írásával a szerző egy modern konkvisztádor szerepében tűnik fel, aki szeretné leigázni a természetet.

kópati (-am)

A) imperf. tr. ➞ skopati fare il bagno a, lavare, bagnare

B) kópati se (-am se) imperf. refl. fare il bagno; bagnarsi (tudi ekst.):
pokrajina se kopa v jutranjem soncu il paesaggio si bagna nel sole mattutino

Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
pro: pro Kopf po glavi
über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave

Kopfzerbrechen: jemandem Kopfzerbrechen machen delati preglavice; ohne viel Kopfzerbrechen brez dosti razmišljanja; sich kein Kopfzerbrechen machen über ne beliti si glave z

korák (-a) m

1. passo:
drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
osnovni koraki primi passi
plesni korak passo di danza
negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
vojaški korak passo cadenzato
napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

2. (hoja) passo, andatura:
pospešiti korake accelerare il passo

3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

4. (mesto med nogami) inforcatura

5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

6. strojn. passo; pren.
v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
šport. drsalni korak passo pattinato
bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
gosji korak passo dell'oca
voj. paradni korak passo di parata
strumni korak passo cadenzato
voj. v korak! passo!

kornet samostalnik
1. (posodica za hrano) ▸ tölcsérPica v kornetu zaradi svoje oblike spominja na sladoled. ▸ A tölcséres pizza a formája miatt fagylaltra emlékeztet.
Povezane iztočnice: sladki kornet

2. (vrsta sladoleda) ▸ tölcséres jégkrémSara si je na vroč poletni dan zaželela kornet, ki ga je tudi kupila v trgovini. ▸ Sara a meleg nyári napon megkívánta a tölcséres jégkrémet, és vett is egyet a boltban.

3. (o obliki) ▸ tölcsérIz debelejšega in tršega papirja oblikujte kornet. ▸ Vastagabb és keményebb papírból formázzon tölcsért!
Listi posušenih morskih alg so zviti v kornet, v katerem je riž z raznimi dodatki. ▸ A szárított tengerialga-leveleket tölcsérbe tekerték, és abban van a rizs a különböző feltétekkel.

4. (trobilo) ▸ kornett, piszton
5. (glasbenik) ▸ kornett, piszton

6. nekdaj (vojaški čin) ▸ cornet [katonai rang]
Avtor pogumnih verzov je bil kornet huzarskega polka telesne garde Mihail Jurjevič Lermontov. ▸ A bátor verssorok szerzője huszárezred testőrségének cornetje, Mihail Jurjevics Lermontov.

korrespondieren: korrespondieren mit ujemati se z, ustrezati (čemu); (im Briefwechsel stehen) dopisovati si

kòsa ž, tož. kȍsu, mn. kȍse
1. lasje: svijetla, svetla kosa; kovrčava kosa; sijeda, seda kosa; po -i popalo inje lasje so osiveli; progrušala se kosa lasje so rahlo osiveli; raspustiti -u razpustiti lase; ježi mu se kosa = diže mu se kosa lasje se mu ježijo; skočiti jedan drugome u -u skočiti si v lase; rasplesti -u
2. vilina kosa bot. predenica
3. vilina kosa steklene nitke kot "sneg" na novoletni jelki

kósati se (-am se) imperf. fare a gara, gareggiare; contendersi; paragonare:
kosati se s kom pri delu gareggiare con qcn. sul lavoro
kosati se za prvo nagrado contendersi il primo premio
letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim il raccolto di quest'anno non si può paragonare con quello dell'anno scorso

kostbar dragocen; sich kostbar machen dati se redko videti (dvigati si ceno z odsotnostjo)

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame