Franja

chiflar (iz)žvižgati, piskati; zasramovati

chiflarse (de) norčevati se (iz); biti zateleban v

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

Chīrūchus -ī, m (iz χείρ in ἔχω) Hiruh = „Trdnodržec“, izmišljeno ime v komediji: Pl.

chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.

choaspītis -tidis, f (*Χοασπῖτις) hoaspitida, dragulj iz Hoaspa: Plin. — Soobl. choaspītēs -ae, m hoaspit: Isid.

chocho otročji (od starosti), aboten; noro zaljubljen

estar chocho biti ves iz sebe (od veselja ipd.)

Choerilus -ī, m (Χοιρίλος) Hojril iz Jasa, dvorni pesnik Aleksandra Vel., ta ga je baje za vsak dober verz nagradil z zlatom: H., Cu., Aus.

chorro moški spol vodni curek; naliv, dež

chorro de elocuencia puhlo besedovanje
chorro de sangre curek krvi
beber a chorro zvrniti vase vsebino kozarca; piti iz vrča
a chorros curkoma
sudar a chorros močno se znojiti

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

Chrȳsippus -ī, m (Χρύσιππος) Hrizip,

1. Pelopov in Danaidin sin: Hyg.

2. slavni stoik iz Kilikijskih Solov (Solī), živel od l. 290 do 210, Zenonov in Kleantov učenec, izumitelj silogističnega verižnega sklepa (sōrītēs): Ci., H. idr.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph. vsi Zenonovi in Hrizipovi pristaši = vsi stoiki.

3. zdravnik iz Knida v času Aleksandra Vel.: Plin.

4. učeni Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

5. Chr. Vettius Hrizip Vetij, arhitekt, osvobojenec arhitekta Kira: Ci. ep., Q. — Od tod adj. Crȳsippēus 3 (Χρυσίππειος) Hrizipov, po kakem Hrizipu poimenovan: haec Chrysippea sunt Ci. ali sophisma Chr. Hier. stoika Hrizipa; subst. Chrȳsippēa -ae, f(sc. herba) hrizipovka, po svojem najditelju (menda zdravniku) Hrizipu imenovana rastl.: Plin.

Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,

1. Kentaver: O.

2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg.

chuzo moški spol kopje španskih nočnih čuvajev

caen (ali llueven) chuzos lije kot iz škafa

chȳmiātus 3 (iz χυμίον tekočina, sok) sočen, tekoč, razpuščen: Plin. Val.

cibétovka (mačka) civet cat, zibet

dišava iz žlez cibétovke civet

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

cicarō -ōnis, m (menda reduplicirana tvorba iz cārus) poimenovanje dečka, iz besedne zveze = porednež, razposajenec: Petr., = ljubček: Petr.

cīcī, n, indecl. (gr.κίκι) egipt. drevo kloščevec: Plin.; iz njegovega sadu so stiskali odvajalno olje, oleum cīcinum (ἕλαιον κίκινον) kloščevčevo olje: Cels., Plin.

cicindēla -ae, f (po reduplikaciji iz candēre)

1. kresnica: Plin., Isid.

2. steklena oljenka, oljna svetilka: Isid. — Soobl. cicendula -ae, f: Serv.

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.