Franja

Zadetki iskanja

  • klátiti se to tramp, to be a vagrant, to bum around; to roam, to rove; arhaično to vagabond, to vagabondize; to stroll

    klátiti se po gozdovih to roam the woods
    kod si se klatil? where've you been roaming?
  • kleiden oblačiti, obleči (sich se; figurativ nadevati si); (gut stehen) pristojati; in Worte kleiden izraziti z besedami
  • klientéla (-e) f clientela:
    priložnostna, stalna klientela clientela occasionale, fissa
    politična klientela clientela politica
    ustvariti si klientelo farsi una clientela
  • ključnica samostalnik
    (kost) ▸ kulcscsont
    zlomiti si ključnico ▸ eltöri a kulcscsontját
    poškodovati ključnico ▸ megsérül a kulcscsont
    izpahniti ključnico ▸ kificamítja a kulcscsontját
    operirati ključnico ▸ megműti a kulcscsontot
    zlom ključnice ▸ kulcscsonttörés
    poškodba ključnice ▸ kulcscsontsérülés
    zlomljena ključnica ▸ eltört kulcscsont
    počena ključnica ▸ megrepedt kulcscsont
    poškodovana ključnica ▸ sérült kulcscsont
    izpahnjena ključnica ▸ kificamodott kulcscsont
    Pred dobrim tednom sem imela prometno nesrečo, pri kateri sem si zlomila ključnico, roko in nekaj reber. ▸ Egy hete autóbalesetem volt, és eltörtem a kulcscsontomat, a karomat és néhány bordámat.
  • kljuk|a2 ženski spol (-e …) na vratih: die Klinke, Turklinke, der Türdrücker, Drücker, der Türgriff, die Türfalle
    zaporna kljuka die Sperrklinke
    odpreti s kljuko aufklinken
    figurativno podajati si kljuko sich die Klinke in die Hand geben
  • kljúka (-e) f

    1. maniglia (della porta, della finestra)

    2. gancio, uncino

    3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

    4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

    5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

    6. redko curva

    7. pejor. spilungone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podajati si kljuko venire in tanti
    ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
    pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
    pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
    S kljuka gancio da mattatoio
  • klobuk moški spol (-a …) der Hut, -hut (kardinalski Kardinalshut, klobučevinast Filzhut, knežji Fürstenhut, lovski Jägerhut, železni Eisenhut)
    …klobuka/klobuku/klobuke Hut-
    (model das Hutmodell, oblika die Hutform, velikost die Hutgröße, kljuka za der Huthaken, polička za die Hutablage, prodajalna das Hutgeschäft, trak na das Hutband); živalstvo, zoologija Capulus: die Hutschnecke
    madžarski klobuk die Ungarn-Kappe
    morski klobuk die Qualle
    rastlinstvo, botanika zlati klobuk die Türkenbund-Lilie
    figurativno klobuk dol! Hut ab!
    vtakniti (si) kaj za klobuk (sich) (etwas) an den Hut stecken
  • klobúk hat

    damski klobúk bonnet
    mehak klobúk soft (felt) hat
    trd klobúk hard hat
    sklopni klobúk opera hat
    žameten klobúk velour hat
    morski klobúk zoologija jellyfish
    s klobúkom na glavi with one's hat on
    klobúk dol pred X, pred njim! hats off to X, to him!
    dotakniti se klobúka v pozdrav to touch one's hat
    nadeti si klobúk to put on one's hat
    sneti klobúk pred kom to take one's hat off to someone
  • klobúk chapeau moški spol

    mehek klobuk chapeau mou
    slamnati klobuk chapeau de paille
    tovarna klobukov usine ženski spol de chapeaux
    potisniti si klobuk na oči enfoncer son chapeau
    sneti klobuk enlever son chapeau, se découvrir
  • klobúk (-a) m

    1. obl. cappello:
    dati klobuk na glavo mettersi il cappello
    dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
    potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
    krajci klobuka falde, tese del cappello
    tovarna klobukov cappellificio
    škatla za klobuke cappelliera
    mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
    kardinalski klobuk cappello cardinalizio
    damski klobuk cappellino
    slamnat klobuk paglietta
    klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
    šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
    klobuk s perjanico moschettiera

    2. (zgornji del gobe) cappello

    3. (klobuku podoben del česa) cappello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. klobuke dol far tanto di cappello
    gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
    pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
    pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
    pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
    agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
    zool. morski klobuk (meduza) medusa
    bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)
  • klobúk sombrero m

    mehek klobuk sombrero flexible
    trd klobuk (sombrero m) hongo m
    klobuk gob sombrerillo m
    krajevci klobuka ala f (del sombrero)
    škatla za klobuke sombrerera f
    tovarna klobukov fábrica f de sombreros
    trak za klobuk cordón m del sombrero
    potisniti si klobuk v čelo calarse el sombrero
    sneti klobuk quitarse el sombrero, descubrirse (pred kom ante alg), (pred kom) fam dar un sombrerazo a alg
  • kmálu bientôt, prochainement, sous peu

    kmalu na svidenje! à bientôt!
    kmalu bo 60 let star il approche de la soixantaine
    ne bo se vrnil tako kmalu il ne reviendra pas de si tôt (ali de sitôt)
    prekmalu trop tôt
  • knack [næk] samostalnik
    spretnost, ročnost, veščina; trik; igračka, malenkost; pokanje s prsti

    to have the knack for biti vešč česa
    to have the knack of it razumeti stvar; vedeti kako se kaj naredi
    to get into the knack of pridobiti si spretnost v čem, izpopolniti se
    to know the knack of it vedeti, v katerem grmu tiči zajec
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • Knopf, der, (-/e/s, Knöpfe) gumb; bei der Nadel: glavica; (Mensch) dedec; (Kind) žabica; (Geld) fičenk; an Pflanzen: brst, popek; der Knopf ist ab gumb se je odtrgal; sich etwas an den Knöpfen abzählen na prste si prešteti
  • know*2 [nóu]

    1. prehodni glagol
    vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

    2. neprehodni glagol
    vedeti (of za, o)
    spoznati se (about na)

    to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
    to be known to biti komu znan
    to be known as biti znan po čem
    I know better than to nisem tako neumen, da bi
    to know by heart znati na pamet
    to know by sight poznati na videz
    to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
    to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
    don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
    to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
    to let s.o. know sporočiti komu
    to make known razglasiti, oznaniti
    to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
    to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
    not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
    not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
    to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
    to know one's way around znajti se, spoznati se
    to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
    to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
    before you know where you are hipoma, preden se zaveš
    don't I know it! pa še kako to vem!
    he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
    I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
    I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
    after I first knew him potem ko sem ga spoznal
    he has known better days doživel je že boljše čase
    I know of s.o. who vem za nekoga, ki
    pogovorno not that I know of ne da bi vedel
    pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?
  • ko2 vzročni veznik (ker) da (ko si tako neroden da du so ungeschickt hantierst); (saj) ja (ko je pa res! es ist ja wahr!)
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • kočljiv pridevnik
    1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényes
    kočljiva situacija ▸ kényes helyzet
    kočljiva tema ▸ kényes téma
    kočljive okoliščine ▸ kényes körülmények
    kočljiv položaj ▸ kényes helyzet
    kočljivo vprašanje ▸ kényes kérdés
    kočljivo obdobje ▸ kényes időszak
    politično kočljiv ▸ politikailag kényes
    zelo kočljiv ▸ nagyon kényes
    kočljiva naloga ▸ kényes feladat
    kočljiv trenutek ▸ kényes pillanat
    rešiti iz kočljivega položaja ▸ kényes helyzetből kiment
    spraviti koga v kočljiv položaj ▸ kényes helyzetbe sodor
    kočljiva tematika ▸ kényes téma
    Meso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
    Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
    Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.

    2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlós
    kočljiv položaj ▸ kényes helyzet, sikamlós helyzet
    kočljiv prizor ▸ kényes jelenet, sikamlós jelenet
    zelo kočljiv ▸ nagyon kényes
    zalotiti koga v kočljivem položaju ▸ sikamlós helyzetben rajtakap valakit
    kočljiva fotografija ▸ sikamlós fénykép
    kočljiva poza ▸ sikamlós póz
    Danes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
    Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott.
  • kód adv.

    1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
    kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
    do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
    od kod si doma? di dove sei?
    pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

    2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
    gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte