klátiti se to tramp, to be a vagrant, to bum around; to roam, to rove; arhaično to vagabond, to vagabondize; to stroll
klátiti se po gozdovih to roam the woods
kod si se klatil? where've you been roaming?
Zadetki iskanja
- kleiden oblačiti, obleči (sich se; figurativ nadevati si); (gut stehen) pristojati; in Worte kleiden izraziti z besedami
- klientéla (-e) f clientela:
priložnostna, stalna klientela clientela occasionale, fissa
politična klientela clientela politica
ustvariti si klientelo farsi una clientela - ključnica samostalnik
(kost) ▸ kulcscsontzlomiti si ključnico ▸ eltöri a kulcscsontjátpoškodovati ključnico ▸ megsérül a kulcscsontizpahniti ključnico ▸ kificamítja a kulcscsontjátoperirati ključnico ▸ megműti a kulcscsontotzlom ključnice ▸ kulcscsonttöréspoškodba ključnice ▸ kulcscsontsérülészlomljena ključnica ▸ eltört kulcscsontpočena ključnica ▸ megrepedt kulcscsontpoškodovana ključnica ▸ sérült kulcscsontizpahnjena ključnica ▸ kificamodott kulcscsontPred dobrim tednom sem imela prometno nesrečo, pri kateri sem si zlomila ključnico, roko in nekaj reber. ▸ Egy hete autóbalesetem volt, és eltörtem a kulcscsontomat, a karomat és néhány bordámat. - kljuk|a2 ženski spol (-e …) na vratih: die Klinke, Turklinke, der Türdrücker, Drücker, der Türgriff, die Türfalle
zaporna kljuka die Sperrklinke
odpreti s kljuko aufklinken
figurativno podajati si kljuko sich die Klinke in die Hand geben - kljúka (-e) f
1. maniglia (della porta, della finestra)
2. gancio, uncino
3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico
4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente
5. (čačka) scarabocchio, sgorbio
6. redko curva
7. pejor. spilungone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podajati si kljuko venire in tanti
ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
S kljuka gancio da mattatoio - klobuk moški spol (-a …) der Hut, -hut (kardinalski Kardinalshut, klobučevinast Filzhut, knežji Fürstenhut, lovski Jägerhut, železni Eisenhut)
…klobuka/klobuku/klobuke Hut-
(model das Hutmodell, oblika die Hutform, velikost die Hutgröße, kljuka za der Huthaken, polička za die Hutablage, prodajalna das Hutgeschäft, trak na das Hutband); živalstvo, zoologija Capulus: die Hutschnecke
madžarski klobuk die Ungarn-Kappe
morski klobuk die Qualle
rastlinstvo, botanika zlati klobuk die Türkenbund-Lilie
figurativno klobuk dol! Hut ab!
vtakniti (si) kaj za klobuk (sich) (etwas) an den Hut stecken - klobúk hat
damski klobúk bonnet
mehak klobúk soft (felt) hat
trd klobúk hard hat
sklopni klobúk opera hat
žameten klobúk velour hat
morski klobúk zoologija jellyfish
s klobúkom na glavi with one's hat on
klobúk dol pred X, pred njim! hats off to X, to him!
dotakniti se klobúka v pozdrav to touch one's hat
nadeti si klobúk to put on one's hat
sneti klobúk pred kom to take one's hat off to someone - klobúk chapeau moški spol
mehek klobuk chapeau mou
slamnati klobuk chapeau de paille
tovarna klobukov usine ženski spol de chapeaux
potisniti si klobuk na oči enfoncer son chapeau
sneti klobuk enlever son chapeau, se découvrir - klobúk (-a) m
1. obl. cappello:
dati klobuk na glavo mettersi il cappello
dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
krajci klobuka falde, tese del cappello
tovarna klobukov cappellificio
škatla za klobuke cappelliera
mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
kardinalski klobuk cappello cardinalizio
damski klobuk cappellino
slamnat klobuk paglietta
klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
klobuk s perjanico moschettiera
2. (zgornji del gobe) cappello
3. (klobuku podoben del česa) cappello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. klobuke dol far tanto di cappello
gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
zool. morski klobuk (meduza) medusa
bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon) - klobúk sombrero m
mehek klobuk sombrero flexible
trd klobuk (sombrero m) hongo m
klobuk gob sombrerillo m
krajevci klobuka ala f (del sombrero)
škatla za klobuke sombrerera f
tovarna klobukov fábrica f de sombreros
trak za klobuk cordón m del sombrero
potisniti si klobuk v čelo calarse el sombrero
sneti klobuk quitarse el sombrero, descubrirse (pred kom ante alg), (pred kom) fam dar un sombrerazo a alg - kmálu bientôt, prochainement, sous peu
kmalu na svidenje! à bientôt!
kmalu bo 60 let star il approche de la soixantaine
ne bo se vrnil tako kmalu il ne reviendra pas de si tôt (ali de sitôt)
prekmalu trop tôt - knack [næk] samostalnik
spretnost, ročnost, veščina; trik; igračka, malenkost; pokanje s prsti
to have the knack for biti vešč česa
to have the knack of it razumeti stvar; vedeti kako se kaj naredi
to get into the knack of pridobiti si spretnost v čem, izpopolniti se
to know the knack of it vedeti, v katerem grmu tiči zajec - knjíga (-e) f
1. libro; manuale; opera:
broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
žepna knjiga (libro) tascabile
leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione
2. (za uradne spise) libro; registro:
voditi knjige tenere i libri
blagajniška knjiga libro, registro di cassa
blagovna knjiga registro delle merci
dolgovna knjiga registro dei debiti
inventarna knjiga inventario
matična knjiga registro dello stato civile
pritožna knjiga libro dei reclami
spominska knjiga album ricordo
žalna knjiga libro delle firme
poslovne knjige libri contabili
3. (večja enota literarnega besedila) libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
požirati knjige divorare i libri
pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
polit. bela knjiga libro bianco
trg. dostavna knjiga libro delle consegne
ekon. glavna knjiga libro mastro
navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
film. snemalna knjiga sceneggiatura
zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
knjige s popustom remainder - Knopf, der, (-/e/s, Knöpfe) gumb; bei der Nadel: glavica; (Mensch) dedec; (Kind) žabica; (Geld) fičenk; an Pflanzen: brst, popek; der Knopf ist ab gumb se je odtrgal; sich etwas an den Knöpfen abzählen na prste si prešteti
- know*2 [nóu]
1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)
2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)
to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res? - ko2 vzročni veznik (ker) da (ko si tako neroden da du so ungeschickt hantierst); (saj) ja (ko je pa res! es ist ja wahr!)
- ko konj. (v odvisnih stavkih)
1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva - kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényeskočljiva situacija ▸ kényes helyzetkočljiva tema ▸ kényes témakočljive okoliščine ▸ kényes körülményekkočljiv položaj ▸ kényes helyzetkočljivo vprašanje ▸ kényes kérdéskočljivo obdobje ▸ kényes időszakpolitično kočljiv ▸ politikailag kényeszelo kočljiv ▸ nagyon kényeskočljiva naloga ▸ kényes feladatkočljiv trenutek ▸ kényes pillanatrešiti iz kočljivega položaja ▸ kényes helyzetből kimentspraviti koga v kočljiv položaj ▸ kényes helyzetbe sodorkočljiva tematika ▸ kényes témaMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.
2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlóskočljiv položaj ▸ kényes helyzet, sikamlós helyzetkočljiv prizor ▸ kényes jelenet, sikamlós jelenetzelo kočljiv ▸ nagyon kényeszalotiti koga v kočljivem položaju ▸ sikamlós helyzetben rajtakap valakitkočljiva fotografija ▸ sikamlós fényképkočljiva poza ▸ sikamlós pózDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott. - kód adv.
1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco
2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte