osj|i [ô] (-a, -e) Wespen- (roj der Wespenschwarm, pas die Wespentaille, čebela živalstvo, zoologija die Wespenbiene, gnezdo das Wespennest)
dregniti v osje gnezdo ins Wespennest stechen
Zadetki iskanja
- ostáti rester; demeurer; garder; persister; subsister
ostati doma rester à la maison, garder la maison
ostati hladnokrven, resen garder son sang-froid (ali la tête froide), son sérieux
ostati komu kaj dolžan être (ali demeurer) en reste de quelque chose avec quelqu'un
ostati miren rester tranquille, conserver le calme
ostati nekaznovan rester (ali demeurer) impuni
ostati nem rester court
ostati tiho rester tranquille, se tenir coi
ostati neplačan rester non payé
ostati tepček (figurativno) être le dindon de la farce, être dupe
tu ostati rester
ostati zadaj rester en arrière (ali derrière)
ostati zvest komu garder fidélité à quelqu'un, rester fidèle
ostati na mestu rester sur place
ostati na položaju rester à son poste (ali en place, en fonction)
ostati na poti rester en chemin (ali en route)
ostati svež (hrana) se garder frais
ostati pri svojem mnenju garder (ali persister dans) son opinion
ostati pri življenju, živ rester vivant (ali en vie), avoir la vie sauve, survivre
ostati v stiku z nekom rester en contact avec quelqu'un
ostati v veljavi (zakon, pravilnik) rester en vigueur, être valable
ostati z dolgim nosom (figurativno) en être pour ses frais
ostane mi samo, da se vam zahvalim il ne me reste plus qu'à vous remercier
ostanemo (sedaj smo) kvit nousen sommes quitte(s)
ostanite pri aparatu (pri telefonu) ne quittez pas (l'appareil)!
od starega gradu je ostalo samo nekaj ruševin il subsiste seulement quelques ruines du vieux château
pri tem ostati en rester là
vse ostane pri starem rien ne changera, tout restera comme auparavant
to mi bo za vedno ostalo v spominu cela restera gravé à jamais dans ma mémoire
za njim so ostali žena in otroci il a laissé une veuve et des enfants
stvari ostanejo, kot so les choses en demeurent là
pri čem ostati persister dans quelque chose
kje smo ostali (z branjem)? où en sommes-nous restés (de notre lecture)? - osúplost ahurissement moški spol , ébahissement moški spol , abasourdissement moški spol , surprise ženski spol , stupéfaction ženski spol , stupeur ženski spol , épatement moški spol , cffarement moški spol , étonnement moški spol , consternation ženski spol
onemel je od osupnosti ob sporočilu te slabe novice il est resté muet de stupeur (ali de consternation) à l'annonce de cette mauvaise nouvelle
njegovo (njeno) osuplost je bilo mol razbrati z obraza son ébahissement (ali sa surprise, sa stupéfaction) se lisait sur son visage
ne kazati osupnosti ne pas manifester d'étonnement (ali de surprise) - osvetljenost [ê] ženski spol (-i …) fizika die Beleuchtungsstärke
pas osvetljenosti die Lichtregion - otróčji d'enfant, enfantin, puéril
ne bodite otročji! ne soyez pas enfantin!
imeti otročji način govorjenja avoir un langage puéril
otročje se obnašati bêtifier, familiarno faire l'enfant (ali le bambin, le bébé)
to je otročje c'est de l'enfantillage
to je otročje lahko c'est un jeu d'enfant, c'est enfantin, c'est d'une simplicité enfantine, c'est simple comme bonjour - otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei - ovíra empêchement moški spol ; figurativno entrave ženski spol , obstacle moški spol , barrière ženski spol , écueil moški spol , traverse ženski spol , digue ženski spol , accroc moški spol , anicroche ženski spol ; (šport) haie ženski spol
ovira za cestni promet obstacle à la circulation
protitankovska ovira obstacle antichars
ni ovire il n'y a pas d'empêchement
naleteti na ovire trouver (ali rencontrer) des obstacles, se heurter à des obstacles
narediri, postaviti ovire komu na pot (figurativno) mettre des obstacles aux projets de quelqu'un, mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un
nepremostljiva ovira obstacle insurmontable (ali infranchissable)
operacija je potekla brez najmanjše ovire l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc
premagati vse ovire pri delu surmonter (ali franchir) tous les obstacles (ali tontes les barrières) dans son travail
tek z ovirami course ženski spol d'obstacles (ali de haies), steeple(-chase) moški spol
to naj ne bo ovira! (figurativno) qu'à cela ne tienne! - ovírati gêner, embarrasser, entraver, empêcher, contrarier, mettre (ali faire) obstacle à
ovirati koga pri delu gêner (ali déranger) quelqu'un dans son travail
ovirati uresničenje načrta entraver la réalisation d'un plan
kaj nas ovira, da ne bi odšle? qu'est-ce qui nous empêche de partir?
eno drugega ne ovira l'un n'empêche pas l'autre - ózek (ózka -o) adj.
1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa
2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia
3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette - ozkosŕčnost mesquinerie ženski spol , étroitesse ženski spol d'esprit, petitesse ženski spol , manque moški spol de générosité
ona ni sposobna takšne ozkosrčnosti elle n'est pas capable d'une telle mesquinerie (ali petitesse) - ožina samostalnik
1. (pas kopnega ali morja) ▸ szorosprepluti ožino ▸ szoroson áthajózikprečkati ožino ▸ szoroson átkelpluti skozi ožino ▸ szorosban hajózikožina med otoki ▸ szigetek közötti szorosplovba skozi ožino ▸ hajózás a szoroson keresztülOžino prepluje vsak dan na stotine tovornih ladij, med njimi pa se smukajo še majhne ribiške ladje. ▸ A szoroson naponta több száz teherhajó halad át, köztük pedig kis halászhajók is cikáznak.
Povezane iztočnice: Magellanova ožina, Gibraltarska ožina, Bosporska ožina
2. (zožen predel) ▸ szűk járat, szűk hely, szűkületneprehodna ožina ▸ átjárhatatlan szűk járatskalna ožina ▸ sziklaszűkület, szűk sziklajáratrazširiti ožino ▸ szűk járatot kiszélesítVhodno ožino so nekoliko razširili in zaprli z rešetko. ▸ A szűk bejáratot kissé kiszélesítették és ráccsal zárták le.
Ob robu je manjši ozek rov, ki pa se po 10 metrih zoži v trenutno neprehodno ožino. ▸ A szélén egy kisebb szűk járat található, amely azonban 10 méter után egy jelenleg átjárhatatlan részbe szűkül be.
Voznik poganja svojo rikšo skozi neverjetne ožine med avtomobili in ostalimi vozili na kolesih. ▸ A sofőr hihetetlenül szűk helyeken tolja át a riksát az autók és más kerekes járművek között.
Zabojnikov v to vas zaradi ožin na cesti niso mogli pripeljati. ▸ Az útszűkületek miatt a konténereket nem tudtuk elhozni ebbe a faluba.
3. (lastnost ozkega) ▸ szűkösség
Ožina ali širina rezila je odvisna od tega, ali z motiko okopavamo, ogrebamo ali kopljemo. ▸ A kapaél szélessége attól függ, hogy a kapával gyomot írtunk-e, vagy talajt lazítunk, illetve forgatunk.
Pri postavljanju pohištva sem poleg ožine prostora prav tako morala upoštevati, da vanj vodi dvoje stopnic. ▸ A bútorok elhelyezése során figyelembe kellett venni, mennyire szűk a hely, és hogy két lépcső vezet a helyiségbe.
Dušila me je ožina cest in meje vsepovsod. ▸ Fojtogattak a szűk utak és a mindenütt jelenlévő határok.
4. (o ozkoglednosti ali omejenosti) ▸ beszűkültség, szűkösség
Kar človek čuti, zaznava, vidi in sliši je odvisno od njegove percepcije, njene širine ali ožine. ▸ Amit az ember érez, érzékel, lát és hall, az a saját percepciójától, látókörének szélességétől vagy beszűkültségétől függ.
Omejenost interesov in ožino miselnega dosega je še najlaže prikrivati z velikimi besedami. ▸ Az érdekek korlátozottságát és a gondolati skála szűkösségét a legkönnyebb nagy szavakkal leplezni.
5. jezikoslovje (o izgovoru samoglasnikov) približek prevedka ▸ zárt képzés
Tako se npr. raba širokega e in o v slovenščini širi, stari pravopis pa je poln besed, ki imajo na teh mestih zapisano izreko z ožino. ▸ Például a szlovén nyelvben a nyílt képzésű e és o használata terjedőben van, és a régi helyesírás tele van olyan szavakkal, amelyek e helyeken a zárt képzésű magánhangzót rögzítenek. - pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant
ali pa ou bien
pa ja! mais oui!, assurément
pa vendar et pourtant
pa naj bo! soit!
pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
ti pa jaz toi et moi
kaj pa? quoi donc?
kam pa? où donc?
kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il? - pálec (prst, mera) pouce moški spol
palec na nogi (gros) orteil moški spol
imeti pod palcem avoir beaucoup d'argent, être riche
sesati si palec sucer son pouce
vrteti palce (v brezdelju) se tourner (ali se rouler) les pouces, se les rouler
težko mu gre (denar) izpod palca il ne dépense pas facilement son argent, familiarno il est dur à la détente - pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol
kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu - pár (dvojica) paire ženski spol , couple moški spol, ženski spol ; pair moški spol
par čevljev une paire de chaussures
par volov une paire de bœufs, (jarem volov) un couple de bœufs
par golobov un couple de pigeons
mlad zakonski par jeune couple moški spol (ali ménage)
zakonski par époux moški spol množine, couple moški spol, ménage moški spol
v parih par paires, par couples, deux à deux
brez para hors (de) pair, sans pareil, sans égal, incomparable, unique
njemu ni bilo para il n'avait pas son pareil (ali égal) - pára (stotinka dinarja) para moški spol ; centime moški spol
prebite pare nima il n'a pas un centime (ali pas le sou, pas un sou vaillant, pas un liard, ni sou ni maille) - paráden de parade; de gala
paradni korak pas moški spol de parade
paradni marš défilé moški spol
paradna obleka tenue ženski spol de cérémonie, uniforme moški spol de gala
v paradni obleki, uniformi en grande tenue - pásek (-ska) m dem. od pas cinturino, strisciolina, bracciale, (na plašču) martingala
- pasovi [ô] množina ➞ → pas
- pásti (pasem) paître, faire paître, pâturer, pacager, herbager , (živino) garder (les bêtes)
pasti se se paître, brouter
koze se pasejo v skalovju les chèvres broutent dans les rochers
pasti lenobo fainéanter, faire le paresseux (ali le fainéant), avoir la flemme
nisva skupaj krav pasla (figurativno) nous n'avons pas gardé les cochons ensemble