Franja

aksiologija samostalnik
filozofija (nauk o vrednotah) ▸ axiológia, értéktan, értékelmélet

antropozofija samostalnik
filozofija (filozofski nauk) ▸ antropozófia

apôtre [apotr] masculin apostol; širitelj krščanske vere; (religion)

Actes masculin pluriel des Apôtres dejanja apostolov
faire le bon apôtre (péjoratif) delati se svetnika
se faire l'apôtre d'une doctrine vneto propagirati, zavzemati se za kak nauk

arianizem samostalnik
religija (krščanski nauk) ▸ arianizmus

arijanizem samostalnik
religija (krščanski nauk) ▸ arianizmus

arijanstvo samostalnik
religija (krščanski nauk) ▸ arianizmus

aristotelski pridevnik
(o Aristotelovi filozofiji) ▸ arisztotelésziSopomenke: aristotelovski

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern

básen (-sni) f lit. favola:
Ezopove basni le favole di Esopo
pren. nauk basni la morale della favola

bogoslužj|e srednji spol (-a …) der Gottesdienst (občestveno Gemeindegottesdienst, spokorno Bußgottesdienst); die Liturgie
nauk o bogoslužju die Liturgik

brezmadežno spočetje stalna zveza
v krščanstvu (nauk) ▸ szeplőtelen fogantatás
Sopomenke: Marijino brezmadežno spočetje, brezmadežno spočetje Device Marije

brezmadežno spočetje Device Marije stalna zveza
v krščanstvu (nauk) ▸ Szűz Mária szeplőtelen fogantatása
Sopomenke: Marijino brezmadežno spočetje, brezmadežno spočetje

budizem samostalnik
(vera in filozofija) ▸ buddhizmusPovezane iztočnice: lamaistični budizem, mahajana budizem, mahajanski budizem, tantrični budizem, teravada budizem, teravadski budizem, tibetanski budizem, zen budizem

cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus

cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp

2. (o instituciji) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo

3. (o obredih in praksah) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkveno leto

4. (o verovanju) ▸ egyházi
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyháziPovezane iztočnice: cerkvena heraldika

cuento moški spol pripovedka, pravljica; dolga, zapletena zgodba; (ob)račun; milijon; šala, burka, smešnica; klepetanje, opravljanje, čenče; pričkanje

cuento de cuentos bilijon; dolgovezna zgodba
cuento de hadas pravljica
cuento chino stare babje čenče, laž, raca
el cuento de nunca acabar zgodba brez konca in kraja
cuento popular, cuento nacional narodna pravljica
a cuento o pravem času; pri roki; pripraven
al fin del cuento končno
en cuento de namesto
en todo cuento na vsak način
para fin de cuento končno, nazadnje
sin cuento neštevilen
¡siempre el mismo cuento! vedno ista (stara) pesem!
aplicar el cuento nauk črpati (iz)
estar a cuento prijati, ugajati; prav priti
es cuento largo to je dolga zgodba
ése es el cuento, ahí está el cuento v tem grmu tiči zajec
¡es mucho cuento! to je mnogo! to je prevelika zahteva!
sabe su cuento on se razume na to
no tener cuento biti neštevilen, brezkončen
traer a cuento omeniti, na tapeto prinesti
venir a cuento prav priti
cuentos picarescos, cuentos verdes opolzke pripovedke
¡déjese V. de cuentos! pustite govoričenje! k stvari!
¡no me vengas con cuentos! pusti nekoristno govoričenje! to pripoveduj komu drugemu!
son cuentos chinos par mí to mi je španska vas
todo eso son cuentos vse to so samo čenče

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

dobrin|a ženski spol (-e …) das Gut, -gut (kulturna Kulturgut, potrošna Konsumgut, pravna Rechtsgut, splošna Allgemeingut, Gemeingut, uporabna Gebrauchsgut, Verbrauchsgut, življenjska Lebensgut)
industrija potrošnih dobrin die Konsumgüterindustrie, Verbrauchsgüterindustrie
nauk o dobrinah die Güterlehre

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme