Franja

planet¹ [plǽnit] samostalnik
astronomija planet, zvezda premičnica

inferior (superior) planets notranji (zunanji) planeti
minor planets asteroidi
primary planet glavni planet
secondary planet planetov mesec

planét planet

glavni planét primary planet

plaza ženski spol trg, tržišče; tržna lopa; vojska utrdba; kraj, mesto, prostor

plaza de armas trdnjava; zbirališče čet
plaza fuerte trdnjava, utrdba
plaza mayor glavni trg (mesta); (živilski) trg
plaza de toros arena, cirkus za bikoborbe
en (la) plaza na mestu; na trgu
en la plaza (trg) tu, loco
en esta (esa) plaza tu (tam)
caballero en plaza bikoborec na konju
echar (ali sacar) en (la) plaza na dan prinesti
pasar plaza de sabio veljati za učenjaka
sentar plaza (de soldado) stopiti v vojsko, postati vojak
¡plaza! prostor!

plesálec, -lka danseur moški spol , -euse ženski spol ; cavalier, -ière moški spol, ženski spol ; partenaire moški spol, ženski spol

plesalca couple moški spol de danseurs
plesalec na vrvi danseur de corde
baletna plesalka ballerine ženski spol, danseuse de ballet
prva plesalka première danseuse, danseuse-soliste ženski spol
prvi (glavni) plesalec premier danseur, maître de ballet
skupina plesalcev chœur moški spol dansant

podpírati to support; (pomagati) to aid, to help, to assist, to sustain, to favour; (da ne pade) to keep (ali to protect) from falling, to hold up; (s podpornikom) to buttress; (s kolom) to prop up; (s poševnim zidom) to retain, (z vrvjo, jambor) to stay; (s prispevki) to contribute (to); (braniti) to back, to advocate; (odobravati) to countenance, to uphold

podpírati predlog to support (ali, kot glavni podpiratelj: to second) a motion

podpréti to support; (pomagati) to assist, to aid, to help, to sustain, to favour, to give (ali to lend) assistance; (predlog) to second; (odobriti) to uphold, to countenance; (s prispevki) to contribute; (da ne pade) to hold up, to keep from falling; (s kolom) to prop up; (z zidom) to retain, to underpin; (jambor z vrvjo) to stay; (braniti) to back (up) to advocate

podpréti predlog to support (ali, kot glavni podpiratelj: to second) a motion
predlog so podprli... the proposal was supported by...
podpréti svoje mnenje to back one's opinion
podpréti se na, ob to lean on

pogajal|ec moški spol (-ca …) der Unterhändler (glavni Chefunterhändler), der Parlamentär

poganj|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika der [Sproß] Spross
kratki poganjek [Kurzsproß] Kurzspross, (mladika) der Trieb
(cvetni [Blütensproß] Blütenspross, glavni Herztrieb, koreninski [Wurzelsproß] Wurzelspross, lesni Holztrieb, stranski [Seitensproß] Seitenspross); agronomija in vrtnarstvo das Reis, der Austrieb, der [Schoß] Schoss, der [Schößling] Schössling, agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo iz debla: der Ausschlag (iz štora Stockausschlag); agronomija in vrtnarstvo pri popenjalkah: die Ranke (bršljana die Efeuranke)
bambusov poganjek die Bambussprosse
agronomija in vrtnarstvo trgati stranske poganjke na čem (etwas) entgeizen
prebojna moč poganjkov die Triebkraft

poganjek samostalnik
1. ponavadi v množini (pri rastlini) ▸ hajtás, sarjKo vzamemo v roke škarje, najprej porežemo vse mrtve poganjke. ▸ Amikor kézbe vesszük az ollót, legelőször az összes elhalt hajtást vágjuk le.Po vsaj štirih tednih so mladi poganjki pripravljeni za sajenje na vrt. ▸ Legalább négy hét elteltével a fiatal hajtások készen állnak a kertbe való kiültetésre.
Povezane iztočnice: kratki poganjek, dolgi poganjek, glavni poganjek

2. (o začetni fazi) ▸ sarj
V gospodarstvih območja evra so vidni poganjki okrevanja. ▸ Az euróövezet gazdaságai a fellendülés jeleit mutatják.
Medicina ne more biti poganjek teologije in drugih strok, ki se ukvarjajo s človekom. ▸ Az orvostudomány nem sarjadhatott ki a teológiából és más, emberekkel foglalkozó tudományágakból.

3. ponavadi v množini (kar začenja rasti) ▸ sarj
Pod odpetim ovratnikom srajce je opazil poganjke dlak. ▸ Az ing kigombolt gallérja alatt sarjadó szőrszálakat vett észre.
Začudeno so gledali čop, drugačen od polizanih las, med katerimi so se že kazali sivi poganjki. ▸ Csodálkozva nézték a lófarkat, ami más volt, mint a lenyalt haj, melyben már ősz tincsek jelentek meg.
Prvi poganjki so se pri Alenki kazali v osnovni šoli: "Takrat smo vsa dekleta začela rasti v višino in širino." ▸ Alenka az általános iskolában indult növésnek: „Akkoriban mi, lányok, mindannyian elkezdtünk nőni széltében-hosszában”.

pogoj [ò] moški spol (-a …) die Bedingung (delovni Arbeitsbedingung, dobavni Lieferbedingung, Bezugsbedingung, eksistenčni Existenzbedingung, glavni Hauptbedingung, izpitni Prüfungsbedingung, kapitulacijski Kapitulationsbedingung, mirovni Friedensbedingung, nasprotni Gegenbedingung, odložilni Suspensivbedingung, okvirni Rahmenbedingung, osnovni Grundbedingung, poslovni Geschäftsbedingung, posojilni Darlehensbedingung, pravni Rechtsbedingung, razpisni Ausschreibungsbedingung, razvezni Resolutivbedingung, robni Randbedingung, sprejemni Aufnahmebedingung, stranski Nebenbedingung, transportni Beförderungsbedingung, varnostni Sicherheitsbedingung. vračanja Rückzahlungsbedingung, za udeležbo Teilnahmebedingung, zavarovalni Versicherungsbedingung, življenjski Lebensbedingung); pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo dovoljenja ipd.: die Auflage
potreben pogoj notwendige Bedingung
pogoji množina -bedingungen
(plačilni Zahlungsbedingungen, okolja Umweltbedingungen, prodajni Verkaufsbedingungen, sprejemni Annahmebedingungen, standardni tehnika Normbedingungen, pravo zaporni Haftbedingungen)
delo v posebno težkih pogojih Arbeit mit Erschwernis
s/pod pogojem unter der Bedingung ([daß] dass …), uradno: mit der Maßgabe
v danih pogojih unter gegebenen Bedingungen
imeti za pogoj voraussetzen
izpolnjevati pogoje za štipendijo, subvencijo, podporo … förderungsfähig sein
| ➞ → okoliščina, razmere

pomen¹ [è] moški spol (-a …) die Bedeutung (besede Wortbedeutung, glavni Hauptbedeutung, osnovni Grundbedeutung, prejšnji Vorbedeutung, Urbedeutung, stranski Nebenbedeutung); (smisel) der Sinn (dobesedni Literalsinn, skriti Hintersinn)
slovnično: glagol nepopolnega pomena das Funktionsverb
glagol popolnega pomena das Vollverb
… pomena Bedeutungs-
(sprememba/spreminjanje der Bedeutungswandel, razširitev die Bedeutungserweiterung)
istega pomena kot gleichbedeutend mit
v ozkem pomenu besede im strengsten Sinne
v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
v prenesenem pomenu im bildlichen Sinne

portal moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Portal, der Torbau (bočni Seitenportal, cerkveni Kirchenportal, glavni Hauptportal, končni Endportal, poglobljeni Gewändeportal, stebrni Säulenportal); železnica das Querjochtragwerk; tehnika das Portal
v ladjedelnici: splaviščni portal das Portal
kip na portalu die Portalfigur
AOP das Portal

posev|ek [é] moški spol (-ka …) agronomija in vrtnarstvo die Frucht, die Saat, Einsaat, Aussaat
glavni posevek die Hauptfrucht
vmesni posevek die Untersaat, Zwischenfrucht, die Unterkultur

poudárek stress; accentuation; emphasis

glavni poudárek main stress
poudárek je na prvem zlogu the stress is on the first syllable
dati čemu poudárek, velik poudárek to lay (great) stress on (ali upon) something
dati poudárek svojim besedam to give point to one's words

poutre [putrə] féminin tram, bruno; (železen) nosilec, podpornik

poutres pluriel métalliques du pont železni oporniki pri mostu
maîtresse poutre (technique) glavni podpornik, nosilec
il voit la paille dans l'œil du voisin et ne voit pas la poutre dans le sien vidi slamico v očesu svojega bližnjega, ne vidi pa bruna v svojem
c'est la paille et la poutre (se reče o osebi, ki kritizira pri kom drugem napako, ki je pri njej še večja)

pozo moški spol vodnjak; globoka jama; jašek; prevrtina; posoda za ribe, ribnjača; glob(oč)ina, brezno

pozo artesiano artezijski vodnjak
pozo de mina rudnik
pozo maestro glavni jašek
pozo de petróleo petrolejski vrelec
agua de pozo studenčnica
brocal (ali revestimiento) del pozo obloga vodnjaka
caer en pozo pasti v pozabo, pozabiti se

prae-sum -esse -fuī -futūrus biti spredaj, od tod

1. biti načelnik (predstojnik, vodja, voditelj, nadzornik), načelovati, voditi, ravnati, urejati, upravljati, ukvarjati (pečati) se s čim: Col., Icti. idr., omnibus druidibus praeest unus C., praeesse populo Ci., ei provinciae S., magistratui C., Ci., severe praefuit Ci., potestati N. opravljati službo, tantis rebus N. imeti oblast (nadzor) nad tako pomembnimi zadevami, maioribus N. reševati večje naloge, artificio, studio, sacerdotio, navi faciendae ali aedificandae, agro colendo Ci., ludis faciendis L., lares praesunt moenibus urbis O. ščitijo, temeritati ali crudelitati Ci. biti glavna oseba (glavni) pri čem, posebej se udeležiti (udeleževati) česa, biti posebej soudeležen (sodelovati) pri čem; abs.: qui praesunt Varr., Ci. predstojniki, glavni, šefi.

2. occ. upravljati (voditi upravo) kot namestnik, biti namestnik: Ciliciae Cu., provinciae Ci., qui Sardibus praeerant T.; abs.: in Mediā Cu., in ea provincia triennium praeesse Ci.; (kot voj. t.t.) poveljevati, imeti (nad)poveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti (nad)poveljnik (vrhovni poveljnik): equitatui, navibus, classi C., exercitui C., N., equitum alae N., regis opibus N. kraljevim vojaškim silam, summae imperii N. imeti nadpoveljstvo (vrhovno poveljstvo), biti nadpoveljnik (vrhovni poveljnik); abs.: qui praesunt N. častniki, oficirji, praeesse eā regione, in Brutiis L., Lissi C. v Lisu, Hadrumeti Auct. b. Afr., circum ea castella Auct. b. Hisp. — Od tod pt. pr. praesēns -entis

I. kot pt. osebno pričujoč, prisoten, navzoč(en), sam, osebno: in improbi praesentis imperio maiorem esse vim quam in bonorum absentium patrocinio Ci., praesentem adesse Kom., Ci., C., praesens sermo Ci. ep. usten pogovor, praesens (osebno, ustno, na štiri oči) tecum egi Ci., classem imperio praesens regebat Plin. ali praesentes invisimus L. sam(i), osebno, aliquem praesentem laudare Ci. v obraz, ob njegovi navzočnosti, virum praesentem et audientem Ci. ki je to slišal na svoja ušesa = ob njegovi navzočnosti, quaestionem habere de praesente Ci. vpričo njega; pogosto abl. abs. aliquo praesente C., Ci., N. idr. vpričo koga, praesente nobis Pl. ali nobis praesente (nam. praesentibus) Acc. ap. Non.; pesn.: praesentia ora adgnoscere V. živo lice. —

II. kot adj.

1. sedanji, zdajšnji, pričujoč, trenuten, vpričen, osorenji: hora, aetas H., virtus Cu. sodobnikov, dolor Lucr., bellum N. tedanja (relat.), verba Gell. sedaj navadne, praesenti tempore O. = in praesenti (sc. tempore) Ci. idr. zdaj, za zdaj; pogosto tudi o relat. sedanjosti = takraten, tedanji: quae praesens tempus desiderabat N., parum utiliter in praesens certamen respondit L., in praesenti gloriosum fuit N. trenutno, hipno, in praesens tempus Ci. idr. za zdaj, za takrat = in praesens Ci. idr. = ad praesens tempus Iust. ali samo ad praesens Suet., munimentum ad praesens, in posterum ultionem T.; ad praesens = dozdaj, do sedaj, doslej: Amm., in rem praesentem venire Ci., Sen. ph. ali perducere Q. napotiti se (oditi, spraviti se) na kraj sam, in re praesenti L. na kraju samem, na licu mesta; pl. subst. praesentia -ium, n
a) sedanjost, sedanje (trenutne) okoliščine (razmere), sedanji (trenutni) položaj: Cu., H., T., Suet.
b) sedanjost = dogodki sedanjosti, sedanji (sočasni) dogodki: O.

2. takojšen, takojšnji, trenuten, hipen, takoj (precej, neutegoma, nemudoma) nastopajoč (se vršeč, pri rokah), nemuden, neodlašajoč, neizogiben, neizogibljiv, neizbežen, neizbegljiv: mors Ci., Cu., V., H., praesens poena sit Ci., religio iuris iurandi spem praesentis deditionis sustulit C., metus praesentis exitus Ci., a praesenti supplicio se continere Ci., praesens diligentia consulis S., decretum L., preces Pr. (takoj za pregreškom), somnium Pl., apologus Pl. basen, ki meri naravnost na koga, pecuniam praesentem solvere Ci. takoj v gotovini (iz)plačati; tako tudi: fraudator praesens solverit Icti. ali praesenti die dari Icti. v gotovini; occ. nujen, neodložljiv, silen: ei meas praesentīs preces non putas profuisse? Ci., praesens officium Ci., iam praesentior res erat L., in praesentissimis periculis Q.

3. takoj (nemudoma) kažoč svojo moč, takoj (nemudoma) delujoč, takoj (nemudoma) učinkujoč, krepek (krepak), močen (močan), mogočen, silen: auxilium Ci., V., dignitas Ci., praesentes ad nocendum vires habere Hirt. in Ci. ep., praesens venenum Mel., Plin., praesentior medicina Col., praesentissimum remedium Col., Plin., memoria praesentior L. bolj živ, bolj svež, quo (sc. malo) non praesentius ullum V. hujše, odium amorne fuerit praesentior O., Austri praesentes H., nec praesentior illo est deus O.; z inf. imajoč moč, zmožen, sposoben kaj storiti: praesens vertere funeribus triumphos H., o diva, praesens vel imo tollere de gradu mortale corpus H.; occ. takoj (rad) pomagajoč, ki takoj priskoči na pomoč, ugodeč, ugajajoč: Ter. idr., numina V., numina vatum O., dea praesens nostro succurre labori V., praesens divus habebitur Augustus H., modo diva praesens adnuat ausis O.

4. očiten, viden, očivesten, očividen: ora V., insidiae fructus Ci. ep.

5. odločen, pogumen, hraber, smel, neustrašen: Ter., Auct. b. Alx. idr., homo O., animus Ci., V., animus praesentior L., animo praesens O., praesens ingenio Plin. ki ni nikdar ob prisotnost duha.

právdnik

državni právdnik public prosecutor
glavni državni právdnik attorney general; ZDA prosecuting attorney, district attorney, states attorney
urad državnega právdnika public prosecutor's office

predmet⁴ [ê] moški spol (predméta …) šolski: das Fach, das Lehrfach, Schulfach, avstrijsko: der Lehrgegenstand, Schulgegenstand, Unterrichtsgegenstand; študijski: das Studienfach; (glavni Hauptfach, izbirni der Leistungskurs, das Wahlfach, izpitni Prüfungsfach, obvezni Pflichtfach, osrednji obvezni Kernpflichtfach, stranski Nebenfach)
izbira predmeta die Fachwahl
študij dveh predmetov (vzporedni študij) das Doppelstudium

prêdmet object; subject; subject matter; thing; (téma) theme; (razgovora) subject, topic

k prêdmetu! (= stvari, poziv predsednika) keep to the point (ali the subject)!
prêdmet na razstavi (eksponat) exhibit
prêdmet v razpravljanju, razpravi subject under discussion
učni prêdmet subject (ali branch) of instruction
obvezen (neobvezen, dodaten) (učni) prêdmet compulsory (optional, additional) subject
študijski stranski prêdmet subsidiary subject, ZDA minor
študirati kot stranski prêdmet ZDA to minor
študijski prvi, glavni prêdmet main subject, ZDA major
študirati nekaj kot glavni prêdmet ZDA to major in something
oddaljiti se od prêdmeta to stray (too far) from the subject
ne se oddaljiti od prêdmeta to keep to the point
skakati z enega prêdmeta na drugega to skip from one subject to another
to se ne tiče prêdmeta that is irrelevant
prêdmet posmeha subject (ali butt) of ridicule
neznani leteči prêdmet unidentified flying object (ufo)