Franja

Zadetki iskanja

  • kônec end; finish; termination; completion, conclusion, close; (iztek) expiration; (prenehanje) cessation; (razpust) break-up; (posledica) issue, result

    brez kônca endless
    na kôncu finally, in the end, at the end
    do kônca to the end, to the last
    do kônca 19. stol. up to the end of the 19th century
    proti kôncu towards the end
    do samega kônca (= do smrti) up to the bitter end, to the very end
    konec koncev finally, at long last, in the long run
    kônec tega meseca at the end of the present month
    kônec svetá the end of the world
    na drugem kônu at the far end
    biti pri, na kônu to be at an end
    z njim je kônec (izgubljen je) he is done for, it is all over (ali up) with him, arhaično he is undone
    imeti slab kônec to come to a bad end
    vsega je enkrat kônec there is an end to every thing
    njegovi nevednosti ni kônca there is no end to his ignorance
    bližati se kôncu to draw to an end (ali to a close)
    poslušaj me do kônca! hear me out!
    priti do kônca to come to an end
    privesti do kônca to bring to an end
    napraviti kônec s kom (pokončati ga) to make an end of someone
    imeti na kôncu jezika (figurativno) to have (something) on the tip of one's tongue
    temu boš moral napraviti kônec (pogovorno) you will have to put your foot down on that
    napraviti čemu kônec to put an end to something
    to pride konec koncev na isto it comes to the same thing in the end
    ni še videti kônca the end is not yet in sight
    začeti na napačnem kôncu pogovorno to get hold of the wrong end of the stick
    kônec dober, vse dobro all's well that ends well
  • konkúrz (-a) m

    1. fallimento:
    iti v konkurz far fallimento

    2. knjiž. (razpis, natečaj) concorso:
    objaviti konkurz aprire, bandire un concorso
  • kóvček (-čka) m valigia:
    pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
    pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
    pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
    trg. kovček z vzorci marmottina
    trgovina s kovčki valigeria
  • kráj1 place; locality, locus, pl loci ali locuses; site; spot; (vas) village; (konec) end, finish

    od krája do krája from place to place
    iz krája v kráj from one place to another
    od krája (od začetka) from the beginning
    na kráju samem on the spot
    od konca do krája from one end to the other, thoroughly
    iz vseh krájev from all parts, from all quarters
    na istem kráju at the same place
    rojstni kráj birthplace, place of birth, one's native place
    kráj in datum place and date
    kráj dejanja scene of action
    odmaknjen kráj a remote spot, ZDA pogovorno a one-horse town
    na vseh koncih in krájih all over the place
    moja potrpežljivost je pri kráju my patience is exhausted
    moja zaloga gre h kráju my stock is running low (ali is running short)
    z njim je pri kráju his end is near (ali nigh)
    to mi ni bilo niti na kráju pameti I never dreamt of it, far be it from me
    sem pri kráju s svojo pametjo I am at my wits' end
    temu ni ne konca ne krája there is no end to it
    kako ti ugaja ta kráj? how do you like this place?
    nisi me poslušal do krája you haven't heard me out
    potegniti krajši kráj (figurativno) (biti premagan, izgubiti) to come off a loser
    drugi kráji druge šege every country has its customs
    brez konca in krája endless, prislov endlessly
    vsi do krája all without exception, nobody excepted
    iti do krája (do konca) (figurativno) to go the whole hog
  • krompír (-ja) m bot. patata (Solana tuberosa):
    kopati, osipavati, saditi krompir cavare, rincalzare, piantare le patate
    lupiti krompir sbucciare le patate
    industrijski, jedilni, semenski krompir patate per la lavorazione industriale, commestibili, da semina
    mlad krompir patate novelle
    ocvrti, pečeni, praženi krompir patate fritte, arrosto, in teglia
    pire krompir purè di patate
    krompir v kosih, v oblicah, na solati patate lesse, in camicia, in insalata
    pog. imeti krompir avere una fortuna matta
    agr. nakaliti krompir far germogliare le patate
  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • lega1 f

    1. liga, zveza, združenje:
    lega lombarda hist. lombardska zveza
    leghe contadine polit. kmečka združenja
    far lega (con) zvezati, združiti se s kom

    2. šport liga

    3. kem. zlitina, legura

    4. pren. nrav:
    gente di bassa lega podleži, sodrga
    scherzo di cattiva lega neokusna šala

    5. gradb. cementna vez
  • legna f drva:
    spaccare la legna sekati drva
    far legna drvariti (v gozdu)
    mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
    portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
    tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lēva1 f

    1. vzvod:
    braccio della leva ročica vzvoda

    2. vzvod; spodbuda:
    far leva su qcn. koga spodbujati

    3. ročica:
    leva del cambio avto ročica menjalnika
    avere in mano le leve del comando pren. upravljati, voditi
  • lie*4 [lai] neprehodni glagol
    ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
    peljati (pot)
    pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
    arhaično prenočiti, prespati
    lov ne vzleteti (ptice)
    vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

    to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
    to lie asleep spati
    to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
    to lie close skrivati se
    to lie hid pritajiti se, skriti se
    to lie dead ležati mrtev
    to lie dying umirati
    sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
    to lie in ruins biti v ruševinah
    to lie sick ležati bolan
    it lies at his door za to je on odgovoren
    the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
    the mistake lies here napaka je tukaj
    to find out how the land lies videti od kod veter piha
    as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
    to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
    to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
    to lie in prison biti zaprt
    to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
    it lies in a nutshell to je na dlani
    to lie open to biti čemu izpostavljen
    to lie heavy (up)on težiti (krivda)
    to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
    vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
    to lie at the root of imeti korenine v
    to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
    to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
    to lie through peljati skozi (pot)
    to lie under a charge biti obdolžen
    to lie under a mistake motiti se
    to lie under the necessity biti prisiljen
    to lie under an obligation imeti dolžnost
    to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
    to lie under suspicion biti osumljen
    it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
    his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
    to lie waste biti neobdelan (zemlja)
    here lies tukaj počiva
    pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
    pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
    his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
    he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
    to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
    to lie to the oars pošteno veslati
    you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • lomíti to break; to fracture, (žarke) to refract

    lomíti se to break (up)
    sila kola lomi necessity knows no law
    lomíti ga (šušmariti) to dabble (v politiki in politics)
    preveč ga lomíti (figurativno) to go too far
    lomíti roké (figurativno) to wring one's hands
    lomíti francoščino to speak broken French
  • luccicone m debela solza:
    far venire i lucciconi spraviti v jok
  • luce

    A) f

    1. fiz. luč, svetloba

    2. svetloba:
    alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
    dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
    venire alla luce pren. roditi se
    venire in luce pren. pokazati se
    far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
    alla luce del sole javno

    3. svetloba, svetlobni vir:
    luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
    cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi

    4. avto luči:
    luci di posizione pozicijske luči

    5. luč, svetlobni signal:
    luce verde, rossa zelena, rdeča luč
    luce intermittente utripajoča luč

    6. ekst. elektrika:
    pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko

    7. arhit. razpon

    8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)

    B) agg. invar. astr.
    anno luce svetlobno leto
  • lume m

    1. svetilka:
    lume a petrolio petrolejka
    far lume posvetiti
    tenere il lume pren. držati svečo (zaljubljencem)

    2. knjižno zvezda, nebesno telo

    3. ekst. vid:
    perdere il lume degli occhi pren. pobesneti

    4.
    il secolo dei lumi razsvetljenstvo
    chiedere lumi prositi za pojasnilo, za nasvet

    5. anat. svetlina, lumen
  • luōgo m (pl. -ghi)

    1. kraj, mesto; prostor:
    far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
    in luogo di namesto

    2. področje, dežela; kraj, mesto:
    i luoghi santi sveta dežela, Palestina
    luogo deputato pren. najprimernejše mesto
    sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

    3. zgradba, del zgradbe:
    luogo di culto cerkev
    luogo di pena kaznilnica
    luogo di decenza stranišče
    luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

    4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
    fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
    fuori luogo neprimeren
    aver luogo goditi se

    5. mesto (v nekem zaporedju):
    in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
    in primo luogo predvsem

    6. odlomek (knjige, spisa):
    luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše
  • málo little; a little; few (pl)

    po malem gradually; little by little
    čisto málo a tiny bit
    prav tako málo kot... no more than...
    v málo dneh in a few days
    počakaj málo! wait a moment!
    jaz málo spim I don't sleep (ali I'm not sleeping) very much, I sleep little
    še málo ne not a bit
    on je málo znan he is little known
    še málo ne slutiš, kaj te čaka you've no idea (ali arhaično you little dream) what is in store for you
    málo vas je there aren't many of you, there are (only) a few of you, you are few
    málo bolje mi je I am a little (a triffle) better
    imam le málo prijateljev I've only a few friends, I have but few friends
    málo je takih kot on there aren't many like him, there are few like him
    málo ljudi misli tako few people think so
    tistih málo ljudi, ki so bili navzoči the few people who were present
    niti málo nisem zadovoljen I am far from being satisfied
    málo, da tega nisem pozabil I had almost forgotten it
    málo, da ni umrl he was likely to die
    zelo málo next to nothing
    málo za tem soon (ali shortly) after
    málo prej a few moments ago, a short while ago; shortly before
    za málo se mi zdi prositi za uslugo I scorn to ask a favour
    málo (za las) je manjkalo it was a close shave, it was a near miss
    málo je manjkalo, pa bi ga povozilo he was within an ace of being run over
    málo je manjkalo, da se ni ubil he had a narrow escape (ali a close shave), he was within an ace of getting killed
    bolje málo kot nič half a loaf is better than no bread
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • manichetto2 m

    1. pomanjš. od ➞ manico ročajček

    2. poškrobljena manšeta

    3.
    far manichetto vulg. (v znak zaničevanja pripogniti levo roko, z desno pa udariti čeznjo) koga nekam poslati