Franja

kalávati kàlāvām (it. calare) dial. iti dol, navzdol: kalavati niza stube

kaputtgehen^* po gobe iti; Mensch: propasti, konec storiti

keck [kek] neprehodni glagol
daviti se, iti na bruhanje, gnusiti se

to keck at z gnusom odkloniti (hrano)

klàsati -ām klasiti (se), delati klase, iti v klasje: pšenica, kukuruz klasa

klepèsati klèpēšēm ekspr. glasno iti: stara ura klepesala je u sumraku staro uro se je slišalo v mraku

klísiti klîsīm
1. smukniti, skočiti: kroz vrata klisi ker; ispod klade klisi lisica; klisiti na noge
2. nedov. iti za, lesti: skoro će sunce granuti, za petama sjena klisi
3. nedov. štrleti: munare klise prema nebu kao koplja
4. nedov. stremeti: sve moje klisi prema znaku što mi iznad glave visi

kòliti kȍlīm
I.
1. količiti, koliti: koliti vinograd
2. iti naokrog: oko uzbrdica valjalo je koliti
II. koliti se dogajati se zapovrstjo: nedaće su se kolile

kráviti krâvīm
I.
1. tajati, topiti: sunce kravi led
2. blažiti: tvoje riječi krave njegov oštar pogled
II. kraviti se
1. tajati se, topiti se: oprezno su jahali po poledici koja se kravila
2. blažiti se: ipak se pomalo kravi njegova divljina kad ona ude u sobu
3. ekspr. odnehati, iti na bolje: bolesnik je ležao nepomično, bolest se kravila

kreuzfahren iti na križarsko vojno

krížati krîžām
I.
1. rezati na režnje, rezine: krastavce, kruh, dinje
2. križati: križati višnju sa sremzom, magaricu s konjem; križati kome put
3. križariti: križati ulicama; zarobljenici sviju narodnosti križaju našu lijepu zemlju
4. ekspr. motati se: crne slutnje križale su njezinom uznemirenom dušom
5. prečrtavati: predsjednik je većinu štetnih odredbi križao
6. rezati: duhan, duvan
7. ekspr. udrihati, ralatiti: batinom po kom, po čijim ledima
II. križati se
1. križati se: križati desnom rukom; munje su se križale nebom; ljubav i mržnja križaju se u tvojoj glavi; naši se interesi križaju
2. iti v razne smeri: najposlije smo se križali

labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)

1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.

2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil.

lair [lɛə]

1. samostalnik
brlog, počivališče (živali)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
biti v brlogu, iti v brlog, počivati v brlogu; peljati v počivališče, napraviti brlog

langgehen^* iti/hoditi ob/vzdolž; nicht wissen, wo es langgeht ne znajti se

langweilen dolgočasiti (sich se), iti na živce; sich zu Tode langweilen na smrt se dolgočasiti; gelangweilt sein dolgočasiti se

lasser [lase] verbe transitif utruditi; figuré dolgočasiti, moriti, na živce iti

se lasser utruditi se; figuré naveličati se, biti sit česa

lātēscō¹ -ere (lātus) širiti se, v šir(ino) iti, košatiti se: Cels., Col.

laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno

laugh off prehodni glagol
s smehom iti preko česa, s smehom se izogniti česa

leap^*2 [li:p]

1. neprehodni glagol
skočiti, skakati; poskočiti, poskakovati; odskočiti (from)
preskočiti, preskakovati (over)
izskočiti (out)
vzplamteti (plamen), iti v glavo (kri)

2. prehodni glagol
preskočiti, preskakovati; pognati konja v skok

to leap aside skočiti vstran
look before you leap dobro premisli preden kaj storiš
to leap to the eye biti v oči
ready to leap and strike pripravljen na skok
my heart leaps for joy srce mi poskakuje od veselja
to leap into fame postati slaven na en mah
to leap to a conclusion napraviti prenagljen sklep
to leap from one topic to another skakati od ene teme na drugo

leave^*2 [li:v]

1. prehodni glagol
pustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa
ameriško dovoliti, dopustiti

2. neprehodni glagol
oditi, odpotovati (for kam)

to be left ostati
pogovorno to get left ostati na cedilu
to leave in the lurch pustiti na cedilu
pogovorno it leaves me cold (ali cool) ne zanima me, ne vznemirja me
pogovorno leave it at that naj ostane pri tem
to leave things as they are pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miru
6 from 8 leaves 2 8-6 je 2
there is nothing left to us but to go ne preostane nam drugega kot da gremo
to be left till called for poštno ležeče
I have nothing left nič mi ni ostalo
left on hand preostalo (v zalogi)
it leaves much to be desired še zdaleč ni dovolj
to leave no stone unturned obrniti vsak kamen, vsestransko se truditi
to leave s.o. wondering whether pustiti koga v dvomu o
I leave it to you to prepuščam tebi
to leave to accident (ali chance) prepustiti naključju
to leave s.o. to himself (ali to his own devices) prepustiti koga samemu sebi
to be well left dobro dedovati
to leave s.o. in the dark zamolčati komu kaj, ne povedati komu česa
to leave a place for another oditi kam od kod
to leave hold of spustiti kaj
vulgarno to leave go of spustiti kaj iz rok
to leave one's mark (up)on zapustiti neizbrisen vtis
to leave open pustiti (vprašanje) odprto
to leave up to prepustiti
to leave word sporočiti, pustiti sporočilo
to leave card on s.o. pustiti vizitko pri kom