Franja

centurie [sɑ̃türi] féminin, histoire centurija; stotnija

les centuries de Nostradamus Nostradamusova prerokovanja iz leta 1555

Cephalō -ōnis, m (iz κεφαλή glava) Kefalon, priimek: Luc.

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

cepn|iti [ê] (-em) purzeln; hinfallen; hinklatschen; ne narediti: durchfallen (pri izpitu/maturi im Examen/Abitur; pri šoferskem izpitu bei der Fahrprüfung; iz matematike bei der Mathe)

cēra -ae, f (gr. κηρός)

1. vosek: Varr. fr., Vitr., Col., Plin. idr., flavam modo pollice ceram mollibat O., ceras excudunt apes V. grade voščene celice, Persae mortuos cerā circumlitos condunt Ci., cerā circumfundere N. z voskom maziliti, fingere e cera Ci. delati podobe iz voska, cerata tabella cerā legitimā Ci. z... voskom prevlečena; vosek za zamaševanje: pices et pingues unguine cerae V., spoliata tegmine cerae rima patet O., aures occludere ceris Amm.

2. met.
a) voščena podoba, voščeno doprsje prednikov v atriju: dispositae per atria cerae O., exornent undique cerae atria Iuv.; prim.: cera illa (imaginarum) S.; kot voščeni kipec pri čaranju: haec ut cera liquescit V.
b) voščena pisalna plošča, voščena tablica: ex illis tabulis cerave recitare L., codicis extrema cera Ci. zadnja stran, quid prima secundo cera velit versu H. kaj stoji v drugi vrsti na prvi strani (namreč ime glavnega dediča), Caerite cerā digni H. (gl. Caere), primae duae cerae Suet. prvi dve strani, cerae ultimae Mart. oporoka. Rimljani so pisali na lesene, z voskom prevlečene tablice in v to voščeno plast začrtavali črke s kovinskim pisalom (stilus).
c) belo lepotilo: Pl., inducta candorem quaerere cera O. (prim. cērūssa).
č) voščeni pečat: cedo ceram et linum Pl., expressa in cera ex anulo imago alicuius Pl., in illo testimonio ceram esse Ci.

ceramica f

1. keramika; lončarstvo

2. keramika (izdelek):
le ceramiche di Faenza keramike iz Faenze

cerca blizu, v bližini; okoli

de(sde) cerca v bližini, iz bližine
anda cerca de rendirse zrušil se bo od utrujenosti
situado lo más cerca najbliže ležeč
son cerca de las dos približno dve je ura
embajador cerca de la corte de España poslanik na španskem dvoru
cerca de pri, zraven, ob; približno
cerca de aquí, por aquí cerca tu v bližini
cerca de mí pri meni

Cerconīcus -ī, m (iz κέρκος in νικᾶν) Kerkonik, izmišljeno komično ime: Pl.

cerdō -ōnis, m (iz κέρδος dobiček, zaslužek) rokodelec: Pers., sutor cerdo Mart. (čevljar) krpač. — Kot nom. propr. Cerdō Kerdon, ime (poseb.) sužnjev: Plin., Dig.

Cerēs, Cereris, f (prim. osk. Kerri = lat. Cereri, Cereali = umbr. Serfie; prait. obl. *keres-)

1. Cerera, Saturnova in Opejina (Ops) hči, Jupitrova in Plutonova sestra, Prozerpinina mati, docela istovetna z gr. Demetro. Bila je boginja poljedelstva, omike, plodnosti in zakonov: Ca., Varr., O., Tib. idr., flava Ceres (po barvi zrelega žita) V., tellus spicea donet Cererem corona H., Cer. Hennensis (ker je imela svetišče v Henni) Ci., Cereri has nuptias facere Pl. = brez vina.

2. met. Cererin dar, t. j. setev, žito, plodovi, sadje, kruh, živež: Naev. fr., Corn., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., fruges cererem appellamus Ci., Cererem corruptam undis... expediunt V., Cereremque canistris expediunt V., rubicunda Ceres medio succiditur aestu V., ruges et Cererem ferunt H., reddit ubi Cererem tellus inarata H. Od tod adj. Cereālis (Ceriālis) -e
a) Cereri posvečen: cenae Pl. tako obilni kakor ob Cererinem prazniku, pompa Varr., papaver V., Col., nemus, sacrum O.; subst. α) Cereālēs -ium, m tisti, ki tekajo sem ter tja kakor Cerera, ki išče svojo hčer: Hier. β) Cerealia (Ceriālia) -ium, n (sc. sacra) Cererin praznik, ki ga je obhajalo ljudstvo 12. IV.: Varr., Ci. ep., O.; na ta praznik so bile vedno tudi igre v cirkusu, od tod (apoz.) Cerealia ludi: L. igre ob Cererinem prazniku.
b) Cererin: dona O., Sil., munera O. = kruh.
c) žiten, krušen: herbae O. setvina, sulci O. posejane brazde, sapor Plin. žitni ali pšenični okus, aurae Plin., aediles Cereales Dig. od Cezarja postavljeni edili žitničarji, ki so imeli na skrbi posle z žitom in zalaganje rim. mesta z živežem, Cereale solum V. podloga iz kruha; subst. Cereālia -ium, n žita: Plin.

cerezo moški spol češnja (drevo); češnjev les

subirse al cerezo iz kože skočiti

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

cerkev samostalnik
1. (verska zgradba) ▸ templom
2. (organizacija; skupnost) ▸ egyházSopomenke: Cerkev
Povezane iztočnice: Katoliška cerkev, Scientološka cerkev, Evangeličanska cerkev, Anglikanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Rimskokatoliška cerkev, Rimokatoliška cerkev

Cerkev samostalnik
(organizacija) ▸ EgyházSopomenke: cerkev

cérkev church; (cerkvena organizacija) the Church; anglikanska

cérkev the Church of England
državna cérkev established church
farna cérkev parochial church
župna cérkev parish church
rimsko-katoliška cérkev Roman Catholic Church
stolna cérkev cathedral
naročje cérkve (figurativno zastarelo) the pale of the church
redno hoditi v cérkev to go to church, to be a churchgoer, to attend church
izstopiti iz cérkve to leave the church
izobčiti, izobčenje iz cérkve to excommunicate, excommunication

cernō -ere, crēvī, crētum (iz *crinō; prim. gr. κρίνω ločim, κρίσις ločitev, κριτός odločen, odbran, κρησέρα gosto sito, lat. crībrum, excrementum)

I. ločiti, odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), presejati, prerešeta(va)ti: aliquid per cribrum Ca. ali in cribris O., aliquid artiore ali tenui cribro Plin.; pesn.: c. aliquid per densa foramina (= per cribrum) O.

— II. pren.

1. razločiti (razločevati), razb(i)rati, videti, zreti, zazna(va)ti; abs.: Ter., O., Lucr. idr., acies ipsa, qua cernimus, quae pupula vocatur Ci., pupillā, qua cernit (oculus) Cels., in amicorum vitis tum cernis acutum (= acute) H. vidiš bistro; z acc.: ut ea cernimus, quae videmus Ci., aliquem (aliquid) oculis cernere Ci., N. idr. na svoje oči, cerno animo acervos civium Ci. zrem v duhu, vidim naprej, exemplum insigne cernitis mutationis rerum humanarum L. imate pred očmi, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti; v pass.: in sole sidera ipsa desinunt cerni Q. niso več vidne, constitit alma Venus nulli cernenda O. nevidna, od tod z grškim dat.: neque cernitur ulli V. ne da bi ga kdo videl; z acc. in odvisnim pt.: cernis terram quasi quibusdam... circumdatam cingulis Ci., migrantes cernas totaque ex urbe ruentes V., simile quiddam facientes aves cernimus Q. Veže se
a) z ACI: Acc. fr., Tit. fr., Varr., Aeneam adfore cernetis V., parmam gladio cavari cernit O., quos... obstinatos ad resistendum concurrisse cernebat Suet.; ACI celo za glag. v pass.: cernebatur novissimos illorum premi C.
b) z odvisnim vprašanjem: cernis, ut (kako) insultent Rutuli? V., cernis, ut luceat aether Q.; occ. upoštevajoč pred očmi imeti, ozirati se na koga ali kaj, upoštevati kaj: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam Ci., exempla adiungerem, nisi, apud quos oratio haberetur, cernerem Ci.

2. duševno razločiti (razločevati), zreti = spoznavati, uvideti, razume(va)ti: ut consuetum facile amorem cerneres Ter., c. virtutem, vitium Ci., mentis acies, qua verum cernitur Ci. Skladi
a) z ACI: V., quom te... mihi amicam esse crevi Pl., nonne cernitis ex uno fonte omnia scelera manare? Ci., cernens nullum locum sibi tutum in Graecia N.
b) z odvisnim vprašanjem: nec pro quibus meritis... tantum ei tribuatur, cernere L., cernis, ut ignavum corrumpant otia corpus O.
c) v pass.: cerni in aliqua re ali samo aliqua re spozna(va)ti se, da(ja)ti se spoznati v čem ali po čem, izkazati se v čem: amicus certus in re incerta cernitur Enn. ap. Ci., hae quidem virtutes cernuntur in agendo Ci., beata vita honestate cernitur Ci.

3. (v prozi nav. decernere) kaj spornega ali dvomljivega odločiti (odločevati), razsoditi (razsojati): iurati cernant Acc. fr., ibi de divinis atque humanis cernitur Pl., priusquam id sors creverit L.; occ.
a) v boju odloč(ev)ati = bojevati se; abs.: armis cum aliquo c. Acc. fr., inter se coiisse viros et cernere ferro V., hi crevere partes bello Sil.; z de: Enn. et Pac. ap. Non., magnis de rebus inter se c. Lucr.; z notranjim obj.: duplicem... c. Martem Tib. boj biti, ferro, non auro vitam (za življenje) cernamus utrique Enn. ap. Ci., fortunam ferro c. Enn. fr.; v pass.: nunc certamen cernitur Pl. se bije boj.
b) določiti (določevati), skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati): quodcumque senatus creverit, agunto ali quotcumque senatus creverit... tot sunto Ci., quibus divis (dat.) creverint (portenta), procuranto Leges ap. ci. quid de Armenia cernerent T.; z inf.: postquam praesidium castris educere crevit Luc. fr., potius germanum amittere crevi quam... Cat.

4. jur. odločiti se kako dediščino sprejeti, nastopiti jo: Varr., Ulp. fr., quam hereditatem iam crevimus Ci., c. hereditatem regni L., hereditatem cernere audireque ali hereditatem audire cernereque Plin. iun., G.; pren.: amorem alicuius erga me cum reliqua hereditate c. Ci. ep., hanc hereditatem paternam maximi ducis filius... solam se crevisse, catenas et carcerem, gloriari potuit Val. Max.

Opomba: Pt. pf. cernitus (presejan): Th. Prisc.; sinkop. pf. crēstī = crēvistī: Char.

certificat [sɛrtifika] masculin spričevalo, izkaz; potrdilo; spričevalo o izpitu, ta izpit

certificat d'aptitude, d'assiduité spričevalo o usposobljenosti, o marljivosti
certificat de baptême rojstni list
certificat de complaisance iz uslužnosti narejeno potrdilo, ki le malo ustreza resnici
certificat de bonne conduite, de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
certificat de décès mrliški list
certificat de démobilisation (militaire) odpustnica
certificat d'emploi izkaz o zaposlitvi
certificat d'études zaključno spričevalo osnovne šole
certificat de fin d'études (šola) odhodno spričevalo
certificat d'indigence ubožno spričevalo
certificat de livraison dobavnica
certificat de maladie bolniški izkaz
certificat de mariage poročni list
certificat de maturité zrelostno spričevalo
certificat médical zdravniško spričevalo ali potrdilo
certificat d'origine potrdilo o izvoru blaga
certificat de résidence potrdilo o bivališču
certificat de scolarité potrdilo o šolanju
certificat de vaccination potrdilo o cepljenju
délivrer, produire un certificat izstaviti, predložiti (pokazati) spričevalo (potrdilo, izkaz)
il me manque un certificat pour avoir ma licence manjka mi en izpit za »licenco« (diplomski izpit)

cērūssa -ae, f (iz gr. *κηρόεσσα, κηροῦσσα: κηρός voščena) voščeno lepotilo (prim. cēra 2. c), od tod za to lepotilo uporabljano svinčevo belilo, ki je strupeno, zato včasih = strup: Pl., O., Vitr. idr.

cerveza ženski spol pivo

cerveza blanca (de Berlín) svetlo pivo
cerveza en botellas, cerveza embotellada pivo v steklenicah
cerveza de cebada ječmenovo pivo
cerveza clara, cerveza dorada, cerveza pálida, cerveza blanca svetlo pivo
cerveza doble, cerveza de marzo marčno pivo
cerveza espumosa peneče se pivo
cerveza floja redko pivo
cerveza fuerte močno pivo
cerveza negra, cerveza o(b)scura temno pivo
cerveza (de) Pilsen plzensko pivo, svetlo pivo
cerveza reciente mlado pivo
cerveza reposada, cerveza añeja uležano pivo, ležak
cerveza en toneles, cerveza del tonel pivo iz sodčka
un doble de cerveza čaša piva; (1/3 l)
un jarro, un vaso, un bock de cerveza vrček, čaša piva
tomar un vaso de cerveza izpiti čašo piva
heces de cerveza olove droži

césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
stranska césta side road, (v mestu) side street
makadamizírana césta macadamized road
prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
javna césta public road
asfaltirana césta asphalted road
z gramozom nasuta césta metalled road
tlakovana césta paved road
vijugasta césta winding road
hitra césta ZDA speedway
dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
na césti in the street, on the street
delo na césti roadworks
gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
uporabnik céste road user
za promet zaprta césta! road closed to traffic!
ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
césta je zagačena the road is jammed
iti po césti to go by the road
ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
stanujem čez césto I live just across the street
vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing