Franja

mehánski (-a -o) adj.

1. meccanico:
mehanske lastnosti proprietà meccaniche
mehanski dražljaji stimoli meccanici

2. teh. meccanico:
mehanska stiskalnica pressa meccanica
mehanska roka braccio meccanico

3. (mehaničen) meccanico:
mehanska energija energia meccanica
mehanska obdelava lavorazione meccanica
fiz. mehanska tehnologija tecnologia meccanica
mehanski ekvivalent toplote equivalente meccanico del calore
teh. mehanski izkoristek utilizzazione meccanica

mehčáti (-ám)

A) imperf. ➞ zmehčati

1. rammollire; ammorbidire; frollare:
sonce mehča asfalt il sole rammollisce l'asfalto
mazilo mehča kožo la pomata ammorbidisce la pelle

2. pren. ammorbidire, addolcire; dolcificare:
lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana il tono cupo, lugubre del romanzo è addolcito da descrizioni liriche del paesaggio
lingv. mehčati soglasnik palatalizzare la consonante
kem. mehčati vodo dolcificare l'acqua
pren. možgani se mu mehčajo ha il cervello rammollito

B) mehčáti se (-am se) imperf. refl. ammorbidirsi; rammollirsi; rinvenire

Mehiški zaliv stalna zveza
geografija (del Atlantskega oceana) ▸ Mexikói-öböl

mehúr (-ja) m

1. bolla (d'acqua, di gas)

2. med. vescica, pustola

3. anat. vescica (urinaria):
žolčni mehur vescica biliare
med. vnetje mehurja cistite

4.
tobačni mehur borsa per il tabacco
zool. črnilni mehur (črnilna žleza) ghiandola del nero
metal. plinski mehur bolla, vescica
zool. ribji, vzdušni mehur vescica natatoria
zool. zvočni mehur vescica acustica

meilleur, e [mɛjœr] adjectif boljši

le (la) meilleur(e) najboljši, -a; masculin (kar je) najboljše
de meilleure heure bolj zgodaj
meilleur marché ceneje
mes meilleurs remerciements! najlepša hvala!
la meilleure partie glavni del
mes meilleurs vœux, mes souhaits les meilleurs moje najboljše želje, voščila!
une femme du meilleur monde ženska iz višje družbe, elite
il fait meilleur boljše vreme je
le plus tôt sera le meilleur čim ptej tem bolje
prendre le meilleur sur quelqu'un (sport) prekositi, premagati koga
rendre meilleur izboljšati

meinige moj, moja, moje; die Meinigen moji, svojci, družina (doma); das Meinige moj del

mêja (-e) f

1. frontiera, confine, termine:
državna, občinska meja confine di Stato, comunale
meje po katastrski mapi confini catastali
meje igrišča i confini del campo
jezikovne, pojmovne meje confini linguistici, concettuali
prestopiti mejo varcare la frontiera

2. (področje, območje) confine; area

3. (najvišja, najnižja stopnja) limite; plafond:
starostna meja limiti d'età
poslovati na meji rentabilnosti gestire un'impresa al limite della redditività

4.
živa meja siepe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsaka stvar ima svoje meje c'è limite in tutto, ogni mare ha le sue sponde
presegati vse meje superare ogni limite
biti do skrajne meje pošten essere oltremodo onesto, essere un galantuomo
biti res le do določene, neke meje essere vero fino a un certo punto
iti do zadnje meje andare fino in fondo, costi quel che costi
datumska meja fuso orario
drevesna meja limite della vegetazione arborea
meja elastičnosti limite di elasticità

mêja límite m ; borde m

(državna) meja frontera f; confín m
zemljiščna meja linde m/f
carinska (jezikovna) meja frontera f aduanera (lingüística)
starostna meja límite de edad, (za uradnike) edad f de jubilación
prekoračitev meje paso m de la frontera
živa meja seto m (vivo)
zapora meje cierre m de la frontera
na meji en la frontera
skrajna meja el (límite) extremo
izgnati čez mejo (pol) expulsar del país
potegniti, začrtati (določiti) mejo trazar (fijar) la frontera
prekoračiti mejo pasar (ali franquear) la frontera
prekoračiti meje (fig) pasar, (ali exceder) los límites, fam pasar de la raya
vse ima svoje meje todo tiene sus límites

membrana f

1. anat. opna, membrana, kožica, mrena:
membrana del timpano bobnič

2. biol.
membrana cellulare opna, membrana

3. tehn. membrana

4. zool. mrena:
membrana alare (patagio) letalna mrena

membrána (-e) f

1. (kožica, opna) membrana; frenulo:
membrana v ušesih membrana del timpano
teh. gumijasta, kovinska membrana membrana di gomma, metallica

2. (ovojnica, mrena) membrana, pellicola:
možganska membrana meningi
biol. celična membrana membrana cellulare

ména (-e) f

1. (menjava) cambiamento:
mena vremena cambiamento del tempo
med. mena glasu mutazione, muta della voce
ob meni stoletja a cavallo fra due secoli

2. astr.
Lunina mena fase lunare

3. periodo, grado di sviluppo

4. fiziol. climaterio, menopausa

menážen (-žna -o) adj. di, da rancio:
menažna skodelica gavetta
menažni voz carro del rancio

meniskus samostalnik
1. anatomija (del kolena) ▸ meniscus, meniszkuszPrvi pregled je pokazal, da si je poškodovala meniskus. ▸ Az első vizsgálat kimutatta, hogy megsérült a meniszkusza.
Povezane iztočnice: zunanji meniskus, notranji meniskus

2. fizika (o gladini) ▸ meniszkusz
Pri natančnem merjenju volumna se mora meniskus tekočine v vratu bučke dotikati spodnje oznake, ki označuje volumen bučke. ▸ A pontos térfogatméréshez a lombik nyakában lévő folyadék meniszkuszának érintenie kell a lombik térfogatát jelző alsó jelet.

meníti (-im)

A) imperf.

1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

B) meníti se (-im se) imperf. refl.

1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli

menjálen (-lna -o) adj. di cambio, dei cambi, cambiario; di scambio:
menjalna vrednost valore di scambio
kor. menjalni korak passo triplo
menjalni tečaj dolarja cambio del dollaro
menjalno gospodarstvo economia di baratto
ekon. menjalno sredstvo mezzo di scambio
jur. menjalna pogodba permuta

menjáva (-e) f

1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento

2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
menjava vremena il cambiamento del tempo
menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
menjava letnih časov la vicenda delle stagioni

3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia

4. avt.
menjava prestave (brzine) cambio della marcia

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

mēnsa -ae, f (najbrž subst. fem. pt. pf. glag. metīrī)

1. miza: Varr., Mart., Pr., Sen. rh., Sen. ph., Sil., Stat. idr., tripes H., mensas cibis exstruere Ci. ali onerare V., mensam ponere O., mensam auferre Pl. ali tollere ali movere Cu. ali removere V. dati odnesti mizo = vstati od mize = a mensā surgere Pl., aliquem mensae adhibere Col. povabiti k mizi; occ: pisces mensā averrere H. poribati mize, mensam poni iubet H. plačilno, menjalniško mizo, mensa publica Ci. javna banka, mensa (popolnoma mensa lusoria) Aug. igralna miza, mensae deorum V. ali mensae curiales, triviales P. F. darilne mize, žrtveniki, oltarji, nam super terrae tumulum noluit quicquam statui nisi columellam tribus cubitis ne altiorem aut mensam aut labellum Ci. (De leg. 2, 66) „žrtveniček“, „oltarček“, m. vetus Petr. stara darilna posodica (žrtvenica) na žrtveniku, žrtveniški nastavek, Iovis mensa Plin., mensa lanionia Suet. mesarski pult, mensa (sc. piscatoria Porph.) H. prodajni pult (ribarjev); pri strelnem orožju (katapultu ipd.): mensa Vitr. „miza“ = podolgovati ploščati del katapulta, mensa Ap. oder, na katerem so bili naprodaj postavljeni sužnji, mensae farreae Aur. pšenične pogače, ploščati pšenični hlebi (kot žrtveni dar); na te je treba misliti tudi pri reklih absumere mensa V. (Aen. 3, 257) in etiam mensas consumimus V. (Aen. 7, 116); ker namreč Enejevi tovariši niso imeli miz, so jim te ploščate pogače rabile za mize.

2. meton. pojedina, gostija, (velika) jed: V., Cat., Mart., Sen. tr. idr., apud mensam Pl. pri jedi, super mensam Cu. ali mensas Fl. med pojedino, lucis pars optima mensae est data, nox somnis O. je dana (določena) za pojedino, vita plena Italicarum mensarum Ci. gostij, lautioris mensae epulas parant Hier.; konkr. jed, rihta: Syracusiae mensae Ci., primae mensae prve jedi, mensa secunda Ci. ep., N., Lamp., tudi pl. mensae secundae V., H., O. poobedek, pokosilne jedi, poslastice, parciore mensā uti T. skromneje jesti (obedovati), prior mensa est alicui rei Plin. na mizi (= pri pojedinah) ima (kaj) prednost, proxima est mensa iecori Plin. jetrom je pri pojedinah odmerjeno prvo mesto za … , pri pojedinah jetra sledijo takoj za … ; mensa = povabljeni gostje: cum primum istorum conduxit mensa choragum Suet.

mento m anat. brada:
onor del mento brada (kocine)

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti