Franja

cartapacio moški spol zvezek, beležnica; šolska mapa, šolska torba; podloga za pisanje

razón de cartapacio iz trte izvit razlog

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

cartouche [kartuš] féminin naboj, patrona; masculin kamnita, kovinska ali narisana tabela, obdana z okraski in namenjena za napis; typographie okrasni naslov

cartouche blanche, à blanc, fausse slep naboj
cartouche éclairante svetilni naboj
cartouche à balle, à plomb, de tir réel oster naboj
cartouche verte odpust iz službe zaradi nespodobnosti
maillon masculin à cartouches pas z naboji za mitraljez
les dernières cartouches (figuré) zadnja rezerva, ki jo porabimo

cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

cas sujet, régime prvi, četrti sklon
cas de conscience vprašanje vesti
cas douteux, de doute dvomljiv primer
cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
cas exceptionnel izjemen primer
cas extrême, limite skrajni primer
cas fortuit slučaj, naključje
un cas grave (médecine) resen, težak primer
cas litigeux sporen pravni primer
cas de nécessité stiska, beda
cas type izrazit, tipičen primer
le cas échéant v primeru, da se to zgodi
au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
dans le cas présent v sedanjem primeru
en aucun cas v nobenem primeru
en pareil cas v podobnem primeru
en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
selon les cas ustrezno okolnostim
par cas imprévu nepričakovano
être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
si tel est le cas če je to tako
comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res

casamiento moški spol ženitev, možitev, zakon; poroka; ženitna pogodba; dota

casamiento de conveniencia, casamiento por reflexión razumska (preračunana) ženitev (možitev)
casamiento por amor poroka iz ljubezni

casilla ženski spol samotna hišica, koča; železniška čuvajnica; (čebelja) stanica; šahovsko polje; predal

casilla de correo (Am) poštni predal
salirse de sus casillas iz kože skočiti

casque [kask] masculin čelada, šlem; naglavne radijske slušalke; aéronautique havba; aparat za sušenje las

casque militaire, d'acier (de tranchée) vojaška, jeklena čelada
casque amortisseur, de motocycliste čelada za motocikliste
casque colonial tropska čelada
casque léger čelada iz plastične mase
casque à mèche (humour) nočna (koničasta) čepica
casque de pompier, de scaphandrier gasilska, potapljaška čelada
casque téléphonique, d'écoute, à écouteurs naglavne telefonske slušalke
avoir le casque (familier) imeti težko glavo (po pijači)
s'en donner dans le casque (populaire) izpiti kozarček žganja
il manque un clou à son casque (familier, figuré) manjka mu eno kolesce
elle est restée une heure sous le casque eno uro je sedela pod havbo (pri frizerju)

Cassandra -ae, f (Κασσάνδρα) Kasandra, Priamova hči, prerokinja, ki jo je Apolon neuslišano ljubil in jo kaznoval s tem, da nihče ni hotel verjeti njenim prerokbam. Ko so Grki zavzeli Trojo, jo je Ajant odpeljal iz Paladinega svetišča in je kot ujetnica pripadla Agamemnonu. Klitaimestra je poleg soproga umorila tudi njo: Ci., V., O., Hyg., Serv. Kot Teodorova slika: Plin. — Soobl. (na starih spomenikih) Cāsantra (Cassantra) Kasantra: Q.

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)

casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
un film à tout casser izreden film
conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
casser aux gages odpustiti (iz službe)
casser de son grade degradirati
se casser la jambe zlomiti si nogo
casser le morceau (figuré) priznati
casser le morale demoralizirati
se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
casser sa pipe (familier) umreti
casser les prix nenadoma znižati cene
son ressort est cassé on nima nobene volje več
casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
se casser la tête beliti si glavo
se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec

cassiterum -ī, n (gr. κασσίτερος iz asir. kasāratirra cin) sprva zlitina svinca, srebra in drugih kovin, pozneje cin, kositer: Plin., Char. Od tod Cassiteridēs -um, f (sc. insulae) Kasiteride, Kositrno otočje, najbrž današnji otoki Isles of Scilly ob Vel. Britaniji: Mel., Plin.

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cassus 3, adv. -ē (sor. s careō iz caseō)

1. prazen: c. glans Pl. ali nux Pl., H. piškav, c. canna O. jalova trstika, c. granum Plin., anulus c. Fabius Pictor ap. Gell. brez kamna; subst. cassum -ī, n prazno, praznina: Tert.

2. prazen = brez česa, prost česa, pogrešajoč; z abl.: virgo dote cassa Pl., aër lumine c., corpus anima ali lumine c. Lucr., sanguine cassa (cochlea) Poeta ap. Ci. brez krvi, nunc cassum lumine lugent V. brez svetlobe = mrtvega, lumine cassi Stat. ali aethere cassi V.; z ab le: (elementum) ab omnibus cassum Ap.; (redko) z gen.: non cassum luminis ensem Ci. (Arat.) ali luna c. fulgoris Ap. brez leska.

3. pren. prazen, ničev, puhel, brezuspešen: Pl., Lucr. idr., id illi cassum et inani vocis sono decoratum esse dicunt Ci., c. fertilitas O., c. vota V., ne casse (ali incassum) tempus tereretur L. brezuspešno. Večinoma kot subst. cassum -ī, n praznina, ničevost: quid cassum times? Sen. tr.; v prozi le v zvezi in cassum (incassum) v prazen nič = brez uspeha, brezuspešno, zaman, zastonj: Pl., S. idr., semina rerum... in cassum frustraque coacta Lucr. vse zastonj, in cassum iactare tela L., in cassum missae preces L., ignis incassum furit V., longosque ciebat incassum fletus V., tot incassum fusos patiere labores V., bona libertatis in cassum disserere T.; tudi samo cassum: Tert.; v pl. cassa -ōrum, n prazne, ničeve stvari: non... cassa memoro Pl.

castaneus 3 (adj. iz κάστανον) kostanjev: castaneae nuces V. kostanji (plodovi); subst. castanea -ae, f

1. (sc. nux) kostanj (plod): Col., Plin., castaneae molles V.

2. (sc. arbor) kostanj (drevo): Col., Plin., Pall., castaneae gessere fagos V.

castellānus 3 (castellum) gradiščen: triumphi castellani Ci. zmagoslavje za osvojene trdnjave, miles Cod. Th.; večinoma subst. castellānī -ōrum, m prebivalci gradišč(a), posadka trdnjave, gradiščarji: S., Auct. b. Alx., castellani agrestes L. kmetje iz gradišč na vaseh.

castēllo m

1. grad; trdnjava, utrdba:
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih

2.
castello di carta igre grad iz kart; pren. gradovi v oblakih, jalovo pričakovanje
castello dei burattini lutkarska koliba

3. gradb. podest

4.
letto a castello pograd

5. navt.
castello, castello di prua prednji krov

6. šport plezalo

castus 3, adv. -ē (gl. careō)

1. (nravstveno) čist, brezmadežen, nedolžen, pošten, dostojen: homo integer et castus Ci. ep., quis hoc adulescente castior? Ci., castissimum hominem ad peccandum impellere Ci., populus... et frugi castusque verecundusque coibat H., nulli fas casto sceleratum insistere limen V., animi integri castique Ci., castus moribus, integer pudore Mart., castra puraque mens Plin. iun., falsum crimen in purissimam castissimamque vitam conlatum Ci., c. fides Sil. neomajna, tempora Vop., dicens castiores esse debere ludos spectante censore Vop. da morajo igre potekati z večjo dostojnostjo, caste agere aetatem suam Pl., caste et integre vivere Ci., radix caste pureque collecta Plin., ubertim casteque adesse Macr. (o jedilih); čist česa z a(b): a culpa castae Pl., res familiaris casta a cruore civili Ci.

2. occ.
a) (do tujega imetja) čist, čistih, neomadeževanih rok, nesebičen, vzdržen: homo castus ac non cupidus Ci., castissimus homo atque integerrimus Ci., meus labor in privatorum periculis caste integreque versatus Ci.; z gen.: auri castus Varr. ap. Non. vzdržen do zlata.
b) (spolno) čist, nedolžen, sramežljiv, neoskrunjen, deviški, pošten, vzdržen (naspr. incestus, abscaenus, adulter): Lucr., Tib. idr., puella O., Cat., maritae O., Minerva, pueri H., matres V., iuvenis, coniunx Sen. tr., mulier Ph., mulieres castiores Ci., femina matronarum castissima Ci., Vestae castissimas sacerdotes defendi Ci., curator apium castus ab rebus venereis Col., caste se habere a servis aliorum C. Gracchus ap. Gell., caste tueri eloquentiam ut adultam virginem Ci., caste sancteque habere aliquam Cu., caste se gerere Lact.; adv. acc. neutr. sg.: castum sapere Prud.; enalaga: c. vestis Varr. ap. Non., cubile, lectulus Cat., iura tori O., vultūs O., signa O. znamenja čistosti, domus H., Cassii castissima domus Ci., castum corpus Sen. ph., Plin. iun., pectus Sen. tr., c. oscula Ph.
c) nabožen, pobožen, bogoljuben, svet: Aeneas H., casti maneant in religione nepotes V., ego, qui castam contionem... defendo Ci., ad divos adeunto caste Ci., haec omnia pure ac caste tribuere deorum numini Ci., caste placare deos O., castius sacra privata facere L., castissime colere deos Ci. ep., caste introire Suet. iz pobožnosti; (o rečeh) bogu (bogovom) posvečen, svet, nedotakljiv: res sacrae, religiosae castaeque Varr. ap. Non., poësis Varr. ap. Non. (ker je v božjem varstvu), haud satis castum donum deo Ci., taedae V., verbena H., parum casti luci H., laurus Tib., nemus T., tempora sacerdotum O., sacra Stat.; subst. castum -ī, n praznovanje (svetkovina) na čast kakemu božanstvu: Isidis et Cybeles Tert., Cereris Fest.
č) pren. o slogu čist, brez barbarizmov: Caius Caesar sermonis praeter alios suae aetatis castissimi Gell., caste pureque linguā Latinā uti Gell.

cāsus -ūs, m (cadere)

1. pad, padec, padanje, razpad, podor: huius (Epaminondae) casu aliquantum retardati sunt Boeotii N., concidit... at non tardatus casu... V., gravi casu concidere Ph., ad casum dari Acc. ap. Ci. prevrniti se, celsae graviore casu decidunt turres H., c. nivis L. padanje snega, sneženje, fulminum, vehiculi Plin., lapidum Plin. iun.; pren.: ex nostro casu hanc vitae viam pertimescere Ci. zaradi... političnega propada, multas vias adulescentiae lubricas ostendit (natura), quibus illa... ingredi sine casu aliquo ac prolapsione vix posset Ci. ne da bi (moralno) padla; occ. gram. (prevedeno iz stoiškega poimenovanja πτώσις) sklon: casuum series Varr., verba et casibus et temporibus et genere et numero conservare Ci., similium verborum conversa et inmutata casibus... notatio Ci., casum mutare Q. sklanjati, casus rectus Varr., Ci., Q., Gell. ali c. patricius Varr. ali c. nominationis Q. imenovalnik, nominativ, genitivus c. Q., Suet. ali c. interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genitiv (genetiv), c. dandi Varr., Nigidius ap. Gell. ali c. dativus Q. dajalnik, dativ, c. accusandi Varr. ali c. accusativus Q. tožilnik, akuzativ, c. vocandi Varr. ali c. vocativus Gell. zvalnik, vokativ, c. sextus Varr. ali c. Latinus Varr. fr. ali c. ablativus Q. ločilnik, ablativ, casus obliqui Varr., Sen. ph., Q. ali c. conversi Ci. odvisni skloni, non omne nomen casus sex recipit Sen. ph.

2. pren.
a) pad, propad, pogin, poguba, pogibel, konec: c. urbis Troianae V., civitatium Iust., sub casum hiemis V. pod konec zime; o osebah pogin = smrt (poseb. nasilna): Saturnini atque Gracchorum casūs C., c. Bomilcaris S., insontis amici (po drugih: Amyci) V., suus quemque casus absumit L.; C. Lucique casu non adeo fractus Suet., casum mariti quiritans Ap.; occ. propadanje, propad, onemoglost: c. rei publicae, civitatis S., quam gravis casus in servitium ex regno foret C., c. virium Cael.
b) slučaj, naključje, prigoda, primerljaj, pripetljaj, nastop: H. idr., c. infestus, calamitosus Ci. nesreča, ad hanc hominis bonitatem mirabiles accessere casus N., casus secundi et adversi N., c. durus, acerbus, iniquus V. nezgoda, casus varii V., L. razni pripetljaji, dobri in slabi dogodki, novi casus temporum Ci. novi dogodki, ki jih prinaša čas, quarum rerum casus erat extimescendus C. bilo se je bati, da nastopijo take zoprnosti, durae mortis casus V. nastop, aetas illa multo plures quam nostra casus mortis habet Ci. mnogo več možnosti, da nastopi smrt, casus gravissimi Cels. zelo nevarne bolezni; pogosto abl. casū slučajno, po naključju: H., O., Sen. ph., non consulto, sed casu Ci., sive casu sive consilio deorum C., tum casu apud Domitium cenabat Ci., nescio quo casu Ci., N. po ne vem kakem naključju, necessitate an casu Q.; prilika, priložnost z objektnim gen. (v sl.: na kaj, za kaj ali z infinitivom): c. navigandi C., praeclari facinoris L. za prelepo dejanje, casum victoriae invenire S., c. invadendae Armeniae T.; occ. vsakršen neugoden dogodek, nezgoda, nesreča: meum casum luctumque doluerunt Ci., in quo casu adflictus iacet Ci., sed si tantus amor casūs cognoscere nostros V., forte tulit casus, ut... L. nesreča je hotela, da..., loci casūs O., multi fortuitis casibus interciderunt T.

Opomba: Kontr. dat. sg. cāsū: C., N.

casus belli tujka latinsko m invar.

1. povod za vojno

2. pren. šalj. povod za spor, za prepir:
fare di qcs. un casus belli narediti iz muhe slona