Franja

marcha ženski spol pohod, marš; odhod; hod, hoja; koračnica

marcha forzada brzi pohod
marcha fúnebre žalna koračnica
marcha militar vojaška koračnica
marcha del proyectil pot izstrelka
marcha torera koračnica bikoborcev
marcha en vacío (meh) prazni tek
abrir la marcha iti na čelu (pohoda)
estar en (buena) marcha biti v dobrem teku, biti v razmahu
poner en marcha v tek spraviti
ir a una marcha loca kot blazen dirjati

mare m

1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna

2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje

3. geogr. morje (na Luni)

4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje

5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži

mareo moški spol morska bolezen; omedlevica, slabost; naveličanost, dolgočasje, nadloga, zoprnost, sitnost

el mareo del vino vinjenost
resistir el mareo biti utrjen proti morski bolezni
¡que mareo de hombre! je pa to nadležen človek! kakšen tečnež!

margine m

1. rob:
margine della ferita rob rane
margine della strada rob ceste
margine del fiume breg reke
vivere ai margini della società pren. živeti na obrobju družbe
nota in margine pripomba ob robu (strani)
in margine pren. postransko

2. pren. (razpoložljivi) prostor; množina, pribitek:
lasciar margine alla fantasia sprostiti domišljijo
un buon margine di tempo dovolj časa
margine di guadagno pribitek, marža
vincere con largo margine šport zmagati z veliko prednostjo

marmite [-mit] féminin lonec (za kuhanje); kotel; argot, militaire granata

marmite autoclave, à pression (= cocotte féminin minute) brzokuhalni lonec
nez masculin en pied de marmite sedlast nos
marmite norvégienne kuhalni zaboj
marmite de Papin Papinov lonec
faire bouillir, faire aller la marmite prispevati svoj del(ež) h gospodinjstvu
la marmite est renversée (familier) tu ni več kaj dobiti

marqués moški spol mejni grof; markiz

marqués del Brinco (fam) siromak

martēllo

A) m

1. kladivo:
martello da falegname mizarsko kladivo
martello da muratore zidarsko kladivo
martello battifalce klepec
lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
lavorare di martello pren. natančno delati
sonare a martello biti plat zvona

2.
martello della campana kembelj
martello dell'uscio trkalo
martello forestale gozdno kladivo
martello pneumatico pnevmatično kladivo
martello del pianoforte glasba kladivce

3. anat. ušesno kladivce

4. šport kladivo:
lancio del martello metanje kladiva
martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
martello da roccia kladivo za skalo

5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

B) agg.
pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)

martín moški spol

martín pescador, martín del río vodomec

maschera f

1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah

2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko

3. posmrtna maska

4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska

5. gled. maska, stalni lik

6. gled., film biljeter

Mastusia -ae, f (Μαστουσία, Μαζουσία) Mastúzija, južni del traškega Hersoneza: Plin., Mel., M.

máša (-e) f

1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

2. muz. messa

3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta

maščevánje (-a) n vendetta; ekst. knjiž. nemesi:
kovati, kuhati maščevanje tramare la vendetta
zverinski zločin, ki kliče po maščevanju un delitto atroce che chiama vendetta
krvno maščevanje vendetta del sangue

materiálen (-lna -o) adj.

1. (nanašajoč se na materijo) della materia, materiale; materico:
duhovni in materialni svet il mondo materiale e il mondo spirituale

2. (nanašajoč se na material) materiale

3. (nanašajoč se na proizvodna sredstva) materiale:
materialna razvitost neke družbe lo sviluppo materiale di una società

4. (nanašajoč se na denarna sredtsva) materiale:
materialne koristi vantaggi materiali
materialna pomoč aiuti materiali
materialna proizvodnja produzione materiale
ekon. materialni stroški spese materiali, costo del materiale
materialno knjigovodstvo contabilità
materialno pravo teoria del diritto materiale

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

maternična votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ méhüreg

máti (mátere) f

1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne

2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco

3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora

4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia

mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
di buon mattino navsezgodaj
dal mattino alla sera ves dan
astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
giornale del mattino jutranji dnevnik
il mattino della vita pren. otroštvo
PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura

mávčen (-čna -o) adj. di gesso; gessato:
mavčni ovratnik minerva
mavčna malta malta di gesso
mavčna obveza benda gessata
mavčni čevelj ingessatura del piede
mavčni model modello in gesso
um. mavčni kip gesso
grad. mavčni obok volterrana

méča¹ (-e) f polpa:
anat. zobna meča bulbo del dente, polpa dentaria