Franja

jájce (-a) n

1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche

2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere

3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche

jamais [žamɛ] adverbe (sploh) kdaj; nikoli

ne ... jamais nikoli, nikdar
jamais plus nikdar več
à (tout) jamais, pour jamais za vedno
au grand jamais prav nikoli (več)
jamais de la vie prav nikoli
si jamais vous venez če (sploh) kdaj pridete
plus que jamais bolj (več) kot kdajkoli
c'est pire que jamais to je hujše kot kdajkoli (prej)
il n' en fait jamais d'autres tako (on) vedno dela
cela ne s'est jamais vu kaj takega svet še ni videl
fais-le maintenant ou jamais stôri to zdaj ali pa nikoli
mieux vaut tard que jamais bolje pozno kot nikoli

jamás nikdar, nikoli; sploh kdaj

(jamás) por jamás, nunca jamás, jamás de los jamáses nikoli več, še v sanjah ne
por siempre jamás za vedno
¿has visto jamás un caso parecido¿ si (sploh) kdaj videl tak primer?

jásen (veder) unclouded, serene, unobscured, fair, sunny; (očiten) evident, obvious, manifest; (viden) clear, conspicuous; (svetel) luminous, bright, shining, light; (razumljiv) intelligible, easily understood; (nedvomen) indubitable, unmistakable, not to be mistaken, leaving no doubt; (nedvoumen) unequivocal, unambiguous; (izrečen) explicit; (točen) precise, exact; (barva) light, light-coloured; (slog, stil) clear, lucid; (samoumeven) self-evident

jásno in jedrnato izraziti to express tersely and neatly
jásen kot beli dan self-evident, as clear as daylight (ali arhaično as noonday), as clear as crystal, as plain as a pikestaff, as plain as the nose on your face, as plain as the palm of your hand
nebo je jásno the sky is clear
to je jásno that's clear, that's flat
kot strela z jásnega out of the blue
strela z jásnega a bolt from the blue
ni mi čisto jásno it is not quite clear to me
nisem si na jásnem o tem I am not (quite) clear about it
sem jásen? do I make myself clear?, have I made myself plain on that point?
jásno govoriti to speak clearly
jásno se izraziti to make it clear
jásno se odražati na obzorju to show clear on the horizon
priti na jásno (figurativno) to clear up, to settle (o čem something)
postalo nam je jásno it dawned on us
to je popolnoma jásno (figurativno) it's perfectly obvious

jásen (-sna -o)

A) adj.

1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare

3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile

4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.

jásen claro ; (nebo) límpido, sereno

jasna noč noche f clara
jasen kot beli dan más claro que el sol
(to je) jasno está claro
o tem sem si na jasnem lo veo perfectamente claro
jasno govoriti hablar claro
priti si na jasno empezar a ver claro
jasno videti ver claro

jasníti (-ím)

A) imperf. tr.

1. rischiarare, schiarire, rasserenare

2. knjiž. (pojasniti, pojasnjevati; osvetliti, osvetljevati, razkriti, razkrivati) chiarire, svelare

B) jasníti se (-ím se) imperf. refl.

1. divenir chiaro, rischiararsi

2. (postajati razvidno) chiarirsi:
v diskusijah se pojmi jasnijo discutendo i concetti si chiariscono

jasn|o¹ srednji spol (-ega, ni množine)
biti si na jasnem im Klaren sein über, o samem sebi: (mit sich selbst) im Reinen sein
ne biti si na jasnem (o) sich im Unklaren sein über
priti si na jasno (o) sich (etwas) klar machen; ins Reine kommen (mit)
kot strela z jasnega wie der Blitz aus dem heiteren Himmel

jáviti anunciar; comunicar; informar; hacer saber ; (javnosti) hacer público, publicar; participar ; (uradno) notificar

javiti se policiji presentarse a la policía
javiti se k izpitu presentarse a examen
javiti se bolnega darse de baja por enfermo
se bo že javil (oglasil) ya dará noticia de sí

jêdro (-a) n

1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

2. (notranji del česa) anima

3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

5. biol. (celično jedro) nucleo

6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre

9. usnj. groppone

10. pal. nucleo

11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico

jemati¹ (jêmljem) vzeti

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, s seboj mitnehmen, proč wegnehmen)

2. zdravila: einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
jemati kri Blutproben entnehmen
jemati vzorce Proben nehmen/entnehmen, Muster nehmen/entnehmen

3.
jemati podkupnino Schmiergelder einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno rauben (mir die Ruhe, spanec den Schlaf)
jemati čas Zeit rauben, veliko časa: zeitraubend sein
jemati čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
jemati moči bolezen: an den Kräften zehren

5.
figurativno jemati v misel in Betracht ziehen
jemati v poštev berücksichtigen, in Rücksicht nehmen
jemati resno ernst/wichtig nehmen
ne jemati resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen
koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
jemati si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen
jemati kot (sprejemati) nehmen als
jemati si za zgled koga: (jemandem) nachstreben/nacheifern

6.
jemati nedovoljena poživila dopen
jemati mamila fixen
jemati kokain koksen

7. za moža/ženo: (im Begriff sein zu) heiraten
|
dajati je bolje kot jemati geben ist seliger denn/als nehmen
| ➞ → vzeti¹

jemáti prendre; ôter, enlever, dérober

lahkomiselno (resno, tragično) jemati prendre à la légère (au sérieux, au tragique)
v poštev (ozir) jemati tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
jemati slovo prendre congé
ne jemljite mi za zlo ne le prenez pas en mauvaise part, ne m'en veuillez pas
jemati si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur

jemáti tomar

lahkomiselno jemati tomar a la ligera
resno jemati tomar en serio
v poštev (ozir) jemati tomar (ali tener) en consideración; considerar
jemati si kaj k srcu tomar a pecho a/c
jemati za šalo tomar a risa
jemati zdravila tomar medicamentos
jemati mamila tomar estupefacientes

Jerúzalem (-a) f geogr., bibl. Gerusalemme:
pren. ti si edini tujec v Jeruzalemu tu sei l'unico a non saperlo

jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

jeter l'ancre zasidrati se
jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
jeter en l'air v zrak vreči
jeter un cri zavpiti, zakričati
jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
jeter un essaim rojiti
jeter des éclats de rire (za)krohotati se
jeter les fondements položiti temelje
jeter en fonte vliti (kip)
jeter un coup d'œil pogledati
jeter des larmes prelivati solze
jeter un pont zgraditi most, premostiti
jeter des racines pognati korenine
jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
jeter la terreur širiti grozo
se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
être jeté à la côte nasesti (ladja)
jeter ses armes položiti orožje
jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
jeter dehors ven vreči
se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
jeter la gourme izdivjati se
jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
jeter au panier v koš vreči
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno

Jew [džu:] samostalnik
Žid
pogovorno stiskač, oderuh

unbelieving Jew nejeverni Tomaž
the Wandering Jew večni Žid
to go to the Jews sposoditi si denar od oderuhov
tell that to the Jews pripoveduj to komu drugemu
a perfect Jew skopuh
Jew's pitch asfalt
to be worth a Jew's eye biti veliko vreden

jéza colère ženski spol , irritation ženski spol , emportement moški spol , rancœur ženski spol , rancune ženski spol , courroux moški spol

nagla jeza colère subite, violent accès de colère, humeur ženski spol colérique, irascibilité ženski spol
nagle jeze prompt à s'emporter, colérique, coléreux, irascible
kuhati jezo na koga garder rancune à quelqu'un, en vouloir à quelqu'un, nourrir de la rancune envers quelqu'un, avoir une dent contre quelqu'un
nakopati si jezo encourir (ali s'attirer) la colère de quelqu'un
stresti jezo na koga décharger (ali déverser) sa colère (ali sa bile) sur quelqu'un

jéza (-e) f

1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae

jéza cólera f ; ira f ; enojo m ; rencor m

nagle jeze, nagnjen k jezi iracundo; irascible
rdeč od jeze rojo de cólera
izbruh jeze acceso m de cólera
slepa jeza ira sorda
kuhati jezo na koga guardar rencor a alg
nakopati si jezo atraerse la cólera (de alg); incurrir en cólera (de alg)
pomiriti komu jezo cortar la cólera a alg
požreti jezo contener su cólera
spraviti koga v jezo encolerizar, enfurecer, enojar a alg
stresti (svojo) jezo na koga descargar la ira en alg, desfogar su enojo en alg
vzkipeti od jeze montar en cólera; arrebatarse

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen