Franja

duhóvnik prêtre moški spol , ecclésiastique moški spol , homme moški spol d'Eglise

postati duhovnik prendre la soutane, se faire prêtre
redovni duhovnik membre moški spol du clergé régulier, religieux moški spol, moine moški spol
svetni duhovnik prêtre moški spol séculier

dúnajski vienés, esa

dunajski zrezek escalope m a la vienesa; filete m empanado
dunajski valček vals m vienés

dupe [düp] adjectif prevaran, opeharjen; féminin prevaranec, opeharjenec

être la dupe de quelqu'un biti prevaran, opeharjen od koga; nasesti komu, iti komu na led
être la dupe de quelque chose ne priti na svoj račun pri kaki stvari
être sa (propre) dupe, la dupe de soi-même delati si iluzije, sam sebe varati
je ne suis pas dupe ne nasedam, ne grem na led
il me ment, mais je ne suis pas dupe laže mi, a jaz to (dobro) vem
prendre pour dupe za nos voditi, (pre)varati, za norca imeti
c'est un jeu de dupes pri tej kupčiji, pogodbi so nas opeharili

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

durant [dürɑ̃] préposition med, v teku

durant la nuit, l'été ponoči, poleti
durant tout le chemin na vsej poti
durant le 18^e siècle v teku 18. stoletja, v 18. stoletju
sa vie durant vse svoje življenje, ves čas svojega življenja
parler une heure durant celo uro govoriti

durante

A) agg.
vita natural durante dosmrtno; za življenja

B) prep. (časovno) med, za, po:
durante il giorno podnevi
durante le ore d'ufficio med delovnim časom
durante la rivoluzione med revolucijo
durante il regno di za vladanja

durante med

durante la guerra med vojno
durante largos años dolga leta, že mnogo let

durare

A) v. intr. (pres. duro)

1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago

2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti

B) v. tr.

1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti

2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja

durata f trajanje, dolžina:
la durata media della vita umana povprečna dolžina človeškega življenja
essere di breve, lunga durata trajati kratko, dolgo
di durata trpežen:
materiale di durata trpežno blago

durcissement [-sismɑ̃] masculin strdba, otrditev; figuré povečanje (odpora)

durcissement du ciment otrditev cementa
durcissement de la résistance ennemie povečanje sovražnikovega odpora

dure [dür] féminin; (familier)

coucher sur la dure spati na goli zemlji, na trdih tleh
en dire de dures à quelqu'un povedati komu nekaj krepkih, ostro ga ošteti
(familier) en faire voir de dures à quelqu'un grdó ravnati s kom, trpinčiti koga
en voir de dures imeti težko življenje

durée [düre] féminin trajanje, čas, doba; trajnost, stalnost, trpežnost, vzdržljivost

de (longue) durée (dolgo)trajen
de courte durée kratkotrajen, kratkoživ
pendant une durée de 15 jours v času dveh tednov, skozi dva tedna
bonheur masculin de courte durée kratkotrajna sreča
disque masculin de, en longue durée long play gramofonska plošča
durée de la construction čas, trajanja gradnje
durée de conversation (téléphonie, télégraphie, télévision) čas pogovora
durée d'exposition (photographie) čas osvetlitve
durée de vol trajanje, čas poleta
durée de transmission (radio) čas, trajanje prenosa
durée (de validite) trajanje veljavnosti
durée (de la vie) življenjska doba
s'abonner à un journal pour la durée des vacances naročiti se na časopis za čas počitnic
durée de travail delovni čas

durer [düre] verbe intransitif (dolgo) trajati; familier (naprej) živeti; familier ostati, čakati, vzdržati; postati dolg, vleči se (čas); biti trpežen (blago)

mes chaussures durent encore moji čevlji se še držé
son discours a duré (pendant) deux heures njegov govor je trajal dve uri
la fête dure depuis deux jours praznovanje traja že dva dni
le temps me dure čas se mi vleče
faire durer podaljšati
ne pouvoir durer en place (familier) ne imeti obstanka, ne vzdržati (na mestu)

durezza f

1. trdota:
durezza del legno trdota lesa
durezza dell'acqua kem. trdota vode

2. trma, trmoglavost

3. (asprezza) neprijaznost, ostrost:
la durezza del clima neprijaznost podnebja

4. strogost; neobčutljivost; trdosrčnost:
ha mostrato grande durezza di cuore pokazal se je zelo trdosrčnega

5. težavnost, zahtevnost

duro

A) agg.

1. trd:
duro come il sasso trd kot kamen
pane duro trd kruh
uova dure v trdo kuhana jajca
duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
avere la pelle dura imeti trdo kožo
osso duro trd oreh
muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
barba dura sršata brada

2. šport oster:
fare, praticare un gioco duro igrati ostro

3. neprožen; trmast:
cappello duro polcilinder
persona dura trmast človek

4. hud, neprijazen, mučen:
inverno duro huda zima

5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

7. kem. trd:
acqua dura trda voda

B) m

1. trdo, trd predmet, trda površina:
dormire sul duro spati na trdem

2. težava:
il duro ha ancora da venire težava šele pride

3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

C) avv.

1. ostro, strogo:
tenere duro vztrajati

2. globoko; trdo; trdno:
dormire duro trdno spati
lavorare duro trdo delati

dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

dúša alma f

dobra duša (fig) buena persona f; alma de Dios
pri moji duši! ¡por mi alma!
z vso dušo con toda el alma
z dušo in telesom con alma y vida
kraj z 2000 dušami un pueblo de dos mil almas
verne duše (rel) día m de (los Fieles) Difuntos, día m de las Animas
X. je duša podjetja fulano es el alma de la empresa
žive duše ni (tu) no hay un alma viviente
žive duše ni videti na ulicah no se ve alma viviente por las calles
izdihniti dušo entregar el alma (a Dios)

dúšek¹ (-ška) m

1. (požirek) sorso

2. respiro, inspirazione; fiato:
zajemati dušek riprendere fiato

3. (dušnik) sfiatatoio; apertura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška jezi, veselju sfogare la rabbia, la gioia
izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato
prebrati knjigo na dušek leggere un libro tutto d'un fiato

dušíti (-ím)

A) imperf. ➞ zadušiti

1. soffocare, asfissiare:
dim, kašelj jok ga duši il fumo, la tosse, il pianto lo soffoca
impers. v grlu me duši mi sento soffocare in gola
(moriti z onemogočanjem dihanja) soffocare:
jetnike so dušili v plinskih celicah i deportati venivano soffocati nelle camere a gas

2. pren. (ovirati, preprečevati) soffocare, reprimere:
vlada duši stavke il governo soffoca gli scioperi
dušiti jezo reprimere la rabbia

3. (zmanjševati jakost zvoka) smorzare, attutire; abs. silenziare:
trava je dušila korake l'erba attutiva il rumore dei passi

4. (gasiti) spegnere

5. gastr. stufare

B) dušíti se (-ím se) imperf. refl. soffocare, soffocarsi