Franja

mamma

A) f

1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

2. pren. mati

B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!

mammut

A) m

1. zool. mamut (Elephas primigenius)

2. bot.
albero del mammut (sequoia) sekvoja (Sequoia gigantea)

3. navt. pren. supertanker

B) agg. invar. velikanski, gigantski

man-ceps -cipis (stlat. -cupis), gen. pl. nav. -cipum (toda -cipium Tert.), m (pravzaprav *manu-caps iz manus in capere kdor kaj prime z roko)

1. kot jur. in publicistični t.t. kdor si pri dražbah kaj pridobi s pravilnim in sodno priznanim nakupom
a) kupec, nakupovalec državne lastnine, državnih posestev, poseb. zaplenjenih posestev izobčencev: manceps annonam flagellat Plin., praedae Ci., veneunt; manceps fit Chrysogonus Ci., nullius rei neque praes neque manceps N.
b) združitelj državnih dohodkov, (glavni) zakupnik: mancipes a civitatibus pro frumento pecuniam exigerunt Ci.
c) kdor prevzame za določeno ceno izvršitev javnih del, poseb. gradnje cest, podjetnik: per Italiam itinera fraude mancipum … interrupta T.

2. metaf.
a) sploh zakupnik, najemalec, najemnik: sutrinae Suet., operarum Suet. kdor najema delavce in jih potem z dobičkom zopet prepušča drugim; o najemniku ploskačev za javno predavanje: Plin. iun.
b) (ker so morali podjetniki kot poroštvo za izvršitev prevzetih del zastaviti svoje imetje) porok: Pl.
c) posestnik, lastnik česa: Tert.

mandát (-a) m

1. jur. (naročilo) mandato

2. (pooblastilo za opravljanje določene funkcije) mandato:
sprejeti, vrniti mandat za sestavo vlade accettare, restituire il mandato per la formazione del governo

3. hist. mandato

mangrova samostalnik
1. botanika (drevo ali grm) ▸ mangrove
2. (območje) ▸ mangrove terület
Ta del delte je predel mlajše kolonizacije, kjer so šele pred nekaj desetletji osušili obširne mangrove in pridobili ozemlje, ki je primerno za kmetovanje. ▸ kontrastivno zanimivo A deltatorkolatnak ezt részét később gyarmatosították, itt csak néhány évtizeddel ezelõtt csapolták le a terjedelmes mangroveerdőket, és tették gazdálkodásra alkalmasra a területet.

maniēra f

1. način; navada; olika, obzirnost:
ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
non avere maniere biti neotesan
ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

2. umet. slog, stil; slabš. manira:
la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog

manifēsto

A) agg.

1. očiten, jasen; viden, razviden

2. (notorio) splošno znan:
rendere manifesto objaviti, naznaniti, seznaniti

B) m

1. objava, razglas; lepak, plakat:
manifesto pubblicitario reklamni lepak
manifesto del sindaco županov razglas, županova objava
manifesto della stagione teatrale gled. gledališki program

2. manifest:
manifesto letterario literarni manifest
manifesto comunista komunistični manifest
manifesto futurista futuristični manifest

3. navt.
manifesto di carico tovorni list, ladijski manifest

manifestus (stlat. manufestus) 3 (manus; drugi del besede etim. nedognan) pravzaprav „z roko prijemljiv“, „otipljiv“, od tod

1. zasačen, prijet, ujet, zaloten pri čem, komur je kaj dokazano (npr. zločin, krivda), jasno pokazan (dokazan): manifestum teneri Pl., m. nocens (zločinec) O., manifesta rea est O. je zasačena pri samem dejanju, uti eos (sc. coniuratos) maxime manifestos habeant S. da bi jim dokazali krivdo; z gen. criminis: mendacii Pl., sceleris, rerum capitalium S., ambitionis, coniurationis T.; metaf. očitno kazoč, razodevajoč, komur se kaj pozna: ne manifestus offensionis esset T. da ne bi očitno razodeval, doloris O., manifesta vitae T. očitno še živa; z inf.: Icti., manifestus dissentire T. očitno kazaje nasprotovanje, da je drugačnega mnenja, podobno: ipse satis manifestus est iam dudum in contrarium accingi T.

2. očiten, jasen, nedvo(u)men: Pl., Pr., Q., audacia, maleficium, peccatum, scelus, crimina Ci., caedes L., res manifestae, manifestae et apertae Ci., Penates multo manifesti lumine V., manifestior fraus, manifestissimum exemplum Plin., habere aliquid pro manifesto L., nondum sibi manifesta est O. ni si še na jasnem (glede svoje ljubezni), sama s seboj še ni na čistem (o svoji ljubezni); z inf.: manifestus nosci Stat. razločno spoznaven, natanko spoznaten; manifestum est z ACI: Plin.; adv. manifestē: Cels., Paul., Dig., Hier., m. comperit Ap.; komp. manifestius: apparere V., spectari discreta T.; superl. manifestissime: Dig., Cod. I., omnibus patet Ap.; adv. abl. n. manifestō (= manifestē): Pl., Plin. comprehendere, deprehendere, comperisse Ci.

maníra (-e) f

1. pl. manire maniere:
lepe manire buone maniere

2. ekst. buona creanza, galateo, urbanità

3. um. maniera:
caravaggiovska manira la maniera del Caravaggio

mànjkrat adv. meno, meno spesso:
srce mu v minuti utripne manjkrat, kot je navadno il cuore gli batte al minuto meno spesso del normale

mánjši (-a -e) adj. komp. od majhen

1. più piccolo, minore:
izbrati manjše zlo scegliere il male minore

2. (ki glede na neko lastnost, značilnost dosega stopnjo precej pod spodnjo mejo) piccolo, piuttosto piccolo, non grande, lieve:
napraviti manjši poskus fare una piccola prova
nastala je manjša škoda l'incidente ha provocato danni non grandi
svet je vedno manjši il mondo è sempre più piccolo
bil je za glavo manjši od brata era di una testa più piccolo, più basso del fratello
rel. manjši bratje frati minori
navt. manjša dvojamborna jadrnica ketch
manjše dvorogo nakovalo bicornia
voj., hist. manjše metalo manganello
grad. manjši oder trabatello
hist. manjši triumf ovazione

manjšin|a¹ ženski spol (-e …) (manjši del) die Minderheit; številčna: die Minderzahl, die Minorität
zadostna manjšina ki blokira sprejem sklepa: die Sperrminorität
neznatna manjšina die verschwindende Minderheit
biti v manjšini in der Minderzahl sein

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

manovratore m železn. kretničar
manovratore del tram voznik tramvaja

mantelé, e [mɑ̃tle] adjectif

corneille féminin mantelée vrana, katere hrbet je drugačne barve kot ostali del telesa

mantener* (glej tener) (trdno) držati, vzdrževati, voditi (pogovor)

mantener correspondencia con dopisovati si z
mantener el fuego vzdrževati ogenj
mantener el precio držati ceno
mantenerse hraniti se
mantenerse del aire od zraka živeti
mantenerse firme en su propósito trdno vztrajati pri svojem sklepu
mantenerse de legumbres le od zelenjave živeti

mantenere^*

A) v. tr. (pres. mantēngo)

1. obdržati; ohraniti, ohranjati:
il freddo mantiene intatti i cibi mraz ohranja živila

2. hraniti, vzdrževati:
mantenere la famiglia vzdrževati družino

3. braniti; podpreti, podpirati

4. izpolniti, izpolnjevati; spoštovati:
mantenere la parola držati besedo

B) ➞ mantenersi v. rifl. (pres. mi mantēngo)

1. hraniti se

2. obdržati se

3. ohraniti se, ostajati, obdržati se:
il cambio del marco si mantiene inalterato tečaj marke ostaja nespremenjen

manual ročni; lahko izvedljiv; priljuden, pohleven

trabajo manual ročno delo
manual m priročnik, dnevnik, beležnica
manual del buen tono priročnik o bontonu (lepem vedenju)

manualna klaviatura stalna zveza
glasba (del glasbila) ▸ manuálklaviatúra

mar moški spol geografija morje

Mar Adriático Jadransko morje
Mar Antártico Južno ledeno morje
Mar ’Artico Severno ledeno m.
Mar Atlántico Atlantsko m.
Mar Báltico Baltsko m.
Mar Caspio Kaspijsko m.
Mar Glacial Ledeno m.
Mar Mediterráneo Sredozemsko m.
Mar Negro Črno m.
Mar del Norte Severno m.
Mar Rojo Rdeče morje