Franja

lumbus -ī, m (iz *londhu̯os, indoev. baza *lendh- ledje, ledvica; sor. sl. ledje, hr. léđa, stvnem. lentī, nem. Lende)

1. ledje (n. sg.) ali ledja (n. pl.): Pl., Ci. poet., N., H., O. idr.; meton. (evfem.) spolovila: Cat. (16, 11), Pers. (1, 20), Iuv. (3, 244).

2. metaf. ledje (ledja), ledju podoben del na trti: Col., Plin.

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

maculatura f agr. pegavost:
maculatura del tabacco tobačna pegavost
maculatura delle olive oljčna pegavost

máček¹ (-čka) m

1. gatto, gatta:
maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

4. les. leva ad uncino

5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

6. voj., hist. corvo

7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

Maecius 3 Mécij(ev) ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znan je

1. Sp. Maecius Tarpa Spurij Mecij Tarpa, izvrsten poznavalec umetnosti in ocenjevalec dramskih del: Ci. ep., H. Najbrž po posestvu nekega Mecija se imenuje neki kraj pri Lanuviju v Laciju ad Maecium (ali Mēcium) L. Mecijevo.

2. Maecia, priimek neke rim. tribus: L., Ci.

maēstro

A) m

1. mojster:
nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster

2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
maestro di ballo plesni učitelj
maestro di sci smučarski učitelj

3. mojster (obrtnik):
maestro muratore zidarski mojster
maestro d'ascia ladijski tesar
maestri comacini umet. comaschi

4. glasba dirigent:
maestro del coro zborovodja
maestro di cappella kapelnik

5. pren. vodja:
il divino Maestro relig. Jezus
Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
maestro di cerimonie ceremoniar
maestro di palazzo majordom

B) agg.

1. glaven:
strada maestra glavna ulica

2. mojstrski:
colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza

3.
albero maestro navt. glavni jambor

maggiore

A) agg.

1. večji, višji:
il maggiore največji, najvišji
la maggiore parte večji del, večina
andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
do maggiore glasba C-dur

2. pomembnejši, najpomembnejši:
opere maggiori lit. pomembnejša dela

3. voj.
caporal maggiore vodnik
sergente maggiore narednik
stato maggiore generalštab

4. starejši:
sorella maggiore starejša sestra
maggiore età polnoletnost

B) m

1. starejši; hierarhično višji

2. voj. major

3.
i maggiori pl. očetje; dedi; predniki

magistrálen² (-lna -o) adj. farm.
magistralno zdravilo medicinale preparato su ricetta del medico

magnát (-a) | -ka (-e) m, f magnate; tycoon:
finančni magnat magnate della finanza
pren. vaški magnat maggiorente, notabile del villaggio

mahalo samostalnik
botanika (del rastline) ▸ levélszárnyV glavnem delu življenjskega kroga je praprot kratko steblo, iz katerega rastejo navzdol korenine, navzgor pa listna mahala. ▸ A páfrány életciklusa fő szakaszában rövid szár, amelyből lefelé a gyökerek nőnek, felfelé pedig a levélszárnyak.

máj Mayo m , mayo m

1. maj Fiesta f del Trabajo

majčken pridevnik
(zelo majhen) ▸ apró, pici, picinykeKo si bila še čisto čisto majčkena, si postala del naše družine. ▸ Még egészen apró voltál, amikor családtaggá váltál.
Sopomenke: mikroskopski

majeur, e [mažœr] adjectif večji, višji; pretežen; pomembnejši, zelo važen; juridique polnoleten

en majeure partie večinoma
la majeure partie večji del, večina
cas masculin de force majeure primer višje sile
fille féminin majeure polnoletna hčerka
intérêt masculin majeur višji interes
peuple masculin majeur ljudstvo, ki zna samo vladati
le lac Majeur Lago Maggiore; masculin sredinec (prst); polnoletnik; musique dur; féminin polnoletnica

maksimálen (-lna -o) adj. massimale, massimo; ekst. altissimo, grandissimo:
maksimalna histrost vozila velocità massima del veicolo
avt. maksimalna moč dinama potenza massima della dinamo
meteor. maksimalni termometer termometro a massima
maksimalna temperatura temperatura massima
ekon. maksimalna cena maximum
maksimalna obrestna mera top rate
maksimalna osnova massimale

mala mečava stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ kis kutacs

mala medenica stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ kismedence

malaugurio m (pl. -ri) slabo znamenje:
uccello del malaugurio pren. zlovešča ptica

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona