Franja

dróg (-a) m

1. stanga, pertica, asta, palo, sbarra; spiedo:
jeklen, železen drog sbarra di acciaio, di ferro
lesen drog stanga, pertica
nosilni, podporni drog pilastro portante, di sostegno
brzojavni, električni, telefonski drog palo del telegrafo, della luce, del telefono
navt. prečni drog (za jadro) boma (della vela)
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta

2. teh. barra, asta; tirante; šport. sbarra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. batni drog asta, stelo dello stantuffo
avt. pretični drog leva del cambio
vlečni drog stanga di rimorchio

dróga (-e) f

1. farm. droga;
narkotične droge narcotici

2. knjiž. (mamilo) droga, stupefacente:
uživati droge drogarsi, prendere la droga, fare uso di droga
odvisnost od drog assuefazione agli stupefacenti, tossicodipendenza
pren. žarg. omamljenost od droge viaggio
prekupčevanje z drogami traffico, commercio della droga
razpečevalec droge spacciatore di droga

drogue [drɔg] féminin droga; populaire mamilo; péjoratif slabo, neuspešno zdravilo; neužitna, nepitna stvar

drogue blanche kokain
drogue brune opij
trafiquant masculin de drogues trgovec z mamili
faire le trafic de la drogue trgovati z mamili

droguer [drɔge] verbe transitif dajati droge (quelqu'un komu)

se droguer jemati mnogo zdravil; jemati droge, mamila
il se détruira la santé à force de se droguer uničil si bo zdravje zaradi pretiranega jemanja zdravil
il se drogue depuis des années že leta jemlje mamila
faire droguer quelqu'un (familier) pustiti koga dolgo čakati

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

droite [drwat] féminin desna roka, desnica; desna stran, desna stran ceste; militaire desno krilo; politique desnica, desničarske stranke; mathématiques premica

elle est très à droite (politique) ona je zelo desničarsko usmerjena
journal masculin de droite desničarski časopis
c'est à votre droite to je na vaši desni strani
se diriger vers la droite kreniti na desno
prendre la droite zaviti na desno (stran)
roulez à droite! vozite po desni!
tenir sa droite voziti, hoditi po desni strani
voter à droite (politique) glasovati za desnico, desničarsko stranko

drôle [drol] adjectif smešen, šegav, zabaven, dovtipen, komičen; čuden, posebnjaški, nenavaden; masculin falot; fant(alin)

mauvais drôle lopov
un drôle de komičen, čuden, čudaški; močan, velik, silen
un drôle d'homme čudak
une drôle d'idée smešna misel
un drôle de corps, (familier) drôle de coco čudak
une drôle de tempête huda nevihta
la drôle de guerre (ime za) začetek vojne 1939-1945 (zaradi mirovanja na fronti)
cela me fait drôle to dela čuden vtis name
il faut une drôle de patience pour supporter cela treba je veliko potrpljenja, da človek to lahko prenaša
il a fait des drôles de progrès zelo je napredoval

dŕsen (-sna -o) adj.

1. sdrucciolevole, scivoloso:
cesta je drsna la strada è sdrucciolevole

2. scorrevole, a scorrimento, a strisciamento:
omara z drsnimi vrati armadio con porta scorrevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. drsni kontakt contatto scorrevole
šport. drsni korak passo pattinato
aer. drsni let volo planato
strojn. drsni ležaj cuscinetto a strisciamento
drsni transporter scivolo
strojn. drsna čeljust ganascia scorrevole
drsna ploskev superficie di scorrimento
drsna sklopka frizione automatica, idraulica

dru, e [drü] adjectif gost; močan

barbe féminin, herbe féminin drue gosta brada, trava
cheveux masculin pluriel drus gosti lasje
grêle féminin drue gosta toča; adverbe gostó
la neige tombe dru, les balles tombent dru sneg gosto pada, krogle gosto padajo
l'herbe pousse dru trava gosto raste

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro

drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, postati drugačnih misli cambiare idea
ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol

abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
planinsko društvo club moški spol alpin
društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
strokovno društvo association professionnelle
športno društvo société sportive
telovadno društvo société de gymnastique
društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
ustanoviti društvo fonder une société
razpustiti društvo dissoudre une société
zakon o društvih loi ženski spol sur les associations

drúštvo sociedad f , asociación f , club m ; centro m , círculo m

Društvo narodov la Sociedad de las Naciones
društvo književnikov sociedad f literaria; asociación de escritores
društvo za tujski promet sindicato m de iniciativa
kulturno društvo centro m (ali entidad f) cultural
pevsko društvo sociedad de canto
planinsko društvo club m alpino
športno (telovadno) društvo sociedad deportiva (gimnástica)
turistično društvo club de turismo
znanstveno društvo sociedad científica
ustanoviti (razpustiti) društvo establecer (disolver) una sociedad

drúžba société ženski spol , association ženski spol , compagnie ženski spol , groupe moški spol , troupe ženski spol

delniška družba société par actions (ali anonyme) (S.A.)
zavarovalna družba compagnie (ali société) d'assurances
družba z omejeno odgovornostjo société à responsabilité limitée (S.A.R.L.)
trgovska družba z neomejeno odgovornostjo société commerciale en nom collectif
razredna družba société divisée en classes
železniška družba compagnie de chemins de fer
visoka družba la haute société, le grand (ali le beau) monde; familiarno la haute
rad v družbo zahajati aimer la compagnie
izogibati se družbe éviter la société
delati družbo tenir compagnie

drúžba (-e) f

1. società; collettività:
družina je osnovna celica družbe la famiglia è cellula basilare della società
kapitalistična, razredna družba società capitalista, classista
patriarhalna, rodovno-plemenska družba società patriarcale, tribale
potrošniška družba società dei consumi

2. compagnia, sodalizio, brigata

3. ekon. società, compagnia:
filmska družba società cinematografica
letalska družba compagnia aerea
petrolejska družba società petrolifera
trgovska družba società commerciale
zavarovalna družba compagnia di assicurazioni
delniška, akomanditna družba società per azioni, società in accomandita

4. zal., rel.
Mohorjeva družba Società di S. Ermagora
Marijina družba (Congregazione delle) Figlie di Maria
PREGOVORI:
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

drúžba sociedad f ; compañía f

v družbi (skupno, skupaj) en común
v dobri družbi en buena compañía
visoka družba la buena (ali alta) sociedad
slaba družba malas compañías
družba z omejeno odgovornostjo compañía (ali sociedad) (con responsibilidad) limitada (kratica: S. Ltda.)
delniška družba sociedad por acciones, sociedad anónima
navigacijska (plovbna) družba compañía de navegación
komanditna družba sociedad comanditaria, sociedad en comandita
letalska družba compañía aérea (ali de aviación)
zavarovalna družba sociedad (ali compañía) de seguros
potujoča gledališka družba compañía ambulante
zaključena družba círculo m privado
delati družbo komu hacer compañía a alg
najti družbo encontrar compañía
ustanoviti družbo fundar (ali establecer) una sociedad
razpustiti (trgovsko) družbo disolver (ali liquidar) una sociedad
rad sem v tvoji družbi me agrada tu compañía

družína (-e) f

1. famiglia:
kmečka družina famiglia contadina
biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
ustvariti družino metter su famiglia
preživljati družino mantenere la famiglia

2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
lingv. besedna družina gruppo di parole affini
lingv. jezikovna družina famiglia linguistica

3. circolo, club, società:
šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
strelska družina società di tiro al piattello
dramska družina troupe, compagnia drammatica

4. (služinčad) famiglia, servitù

5. (druščina) compagnia, brigata

6. biol. famiglia:
zool. družina psov la famiglia dei canidi
bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
čeb. čebelja družina colonia di api

7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. sveta družina Sacra Famiglia
tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
soc. načrtovanje družine pianificazione familiare

družína familia f

besedna družina familia de palabras
številna družina familia numerosa
član družine miembro m de la familia
biti iz dobre družine ser de buena familia
imeti družino tener hijos, tener familia
pričakovati prirastek v družini estar esperando familia