Franja

canālis¹ -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)

1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.

2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.

3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.

5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.

6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.

cancamum -ī, n (gr. κάγκαμον) kavčuk, gumi, cedika iz neke vrste balzamovega grma: Plin.

cancellare

A) v. tr. (pres. cancēllo)

1. brisati, izbrisati, črtati (tudi pren.):
cancellare una parola izbrisati, prečrtati besedo

2. pren. izbrisati, kasirati; razveljaviti, razveljavljati:
cancellare una sentenza pravo razveljaviti sodbo

B) ➞ cancellarsi v. rifl. (pres. mi cancēllo) izbrisati se, si; izginiti, izginjati (tudi pren.):
cancellarsi dalla mente izbrisati si iz spomina, iz uma

cancellī -ōrum, m (demin. cancer¹)

1. omrežje, mreža, okrižje, ograja, pregrada, ograje, pregrade: Col., Icti., cancelli scenici Varr., cancellis primos inseruisse pedes (v gledališču) O., tantus ex fori (iz sodišča) cancellis plausus excitatus Ci., c. fenestrarum Aug.; o mrežasti slonji koži: Plin. Sg. cancellus: Ulp. (Dig.).

2. pren. meje: si extra hos cancellos egredi conabor, quos mihi ipse circumdedi Ci., certarum rerum forensibus cancellis circumscripta scientia Ci., praetori... circumdati cancelli videntur in sua provincia Ci., intra cancellos coniecti pugnare cogebantur Auct. b. Afr. na omejen prostor, cancelli severitatis Cod. Th.

cancer¹ -crī, m (iz *carcer) omrežje, mreža, okrižje, ograja: inter Orci cancros Ap., cancri dicebantur ab antiquis qui nunc per diminutionem cancelli P. F.

candelilla ženski spol ponočna luč; rastlinstvo mačica

muchas candelillas hacen un cirio pascual iz mnogo zrn nastane pogača

candeō -ēre -uī (prim. gr. κάνδαρος ogelj, lat. candēla, cicindela, candidus, accendo, incendō)

1. beliti se, beleti, svetel (bel) biti, bleščati se, svetleti, svetiti se: candet ebur soliis Cat., ubi... super lectos canderet vestis eburnos H.; pogosto pt. pr. candēns -entis: circus Ci. (Arat.) Rimska cesta, luna Ci., Vitr., candens corpore taurus Varr. ap. Non., c. taurus, vacca V., candenti corpore cycnus V., c. elephantus V. slonovina, ebur, lilia O., lacerti Tib., humeri H., villa H. iz bleščečega marmorja, saxa candentia H. skale, ortus c. Tib. jutranja zarja.

2. occ. belo žareti, razbeljen biti, žerjaviti se: Varr., Col., candens ferrum Lucr., candenti carbone capillum adurere Ci. z živim ogljem, candens favilla V. živ, tleč pepel.

3. pren. žareti: rubro ubi cocco tincta vestis canderet H., candentior Phoebus Val. Fl.

candētum -ī, n (iz kelt. kand sto) pri Galcih površina 100 kvadratnih čevljev pri mestnih in 150 pri vaških zemljiščih: Col.

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

cane [kan] féminin raca

bec masculin de cane kljuka
faire la cane skriti se (iz strahu)
marcher comme une cane racati

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

canistra -ōrum, n (izpos. κάναστρον) iz bičja ali trstike spletene košarice za kruh, sadje, cvetje: Ci. ep., V., H. idr., in patulis redolentia māla canistris O. — Pozna soobl. canistrī -ōrum, m: Pall.

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

canne [kan] féminin, botanique trst, trstovec; sprehajalna palica; palica (mera, 10-12 čevljev); steklopihaška palica; sport palica (za hokej, golf); familier smučarska palica

canne à pêche palica za ribolov
canne à sucre sladkorni trst
canne blanche d'aveugle bela palica za slepca
sucre masculin de canne sladkor iz sladkornega trsta

cañón moški spol cev puške; top; cevka (peresa); bilka, stebelce; hlačnica; rudniški rov; orgelna piščalka; kánjon

cañón de anteojo cev daljnogleda
cañón de chimenea cev dimnika, dimnik
cañón de gran alcance daljnometni top
cañón lanzacabos metalec vrvi (za reševanje brodolomcev)
cañón de horno pečna cev
cañón obús havbica
cañón de órgano orgelna piščal
cañón de plaza trdnjavski top
cañón de sitio oblegovalni top
bala de cañón topovska krogla
a boca de cañón čisto iz bližine (strel)
carne de cañón hrana za topove
escopeta de dos cañones dvocevka

cántaro moški spol posoda, vrč; (= cántara) vinska mera (16,13 l); volilna žara, žara pri žrebanju (srečk)

alma de cántaro bedak
moza de cántaro hišna dekla; močna ženska
volver las nueces al cántaro stare stvari pogrevati
a cántaros v izobilju, na pretek
llover a cántaros liti kot iz škafa

canthariās -ae, m (iz κανϑαρίς španska muha) kantarij, neki dragulj s podobo španske muhe: Plin.

cantharide [kɑ̃tarid] féminin

mouche féminin cantharide španska muha; iz te žuželke narejen afrodiziak

cantharis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κανϑαρίς)

1. španska muha, poseb. strup, ki se pridobiva iz nje: Val. Max., cantharidum succi O. strupen sok iz španskih muh, cantharidas sumpsisse dicitur Ci. Soobl. cantharida -ae, f: Isid.

2. žitni črv, žižek: Plin.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.