Franja

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

Calypsō -ūs (-ōnis: Ap., Aus., Macr., acc. -ōnem: L. Andr. ap. Prisc., Pac. ap. Char., C. ap. Q., Macr.) f (Καλυψώ) Kalipso (gen. Kalipse),

1. Nimfa na otoku Ogigiji, Atlantova hči, pri kateri se je iz Troje vračajoči Odisej mudil sedem let: O., Tib., Pr. idr.

2. gr. slikarka: Plin.

cama ženski spol postelja, ležišče; posteljnina; živalski brlog; (na)stelja za živino; lega, sklad, sloj, plast; (vrtna) greda; skotitev (psice)

cama de campaña vojaška postelja
cama dorada postelja iz medi
cama con dosel, cama con imperial postelja z nebom
cama francesa zložljiva postelja
cama de galgos, cama de podencos slaba (revna) postelja (ležišče)
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
cama plegable, cama de tijera sklopna postelja
media cama postelja za eno osebo
ropa de cama posteljno perilo
sirvienta con cama afuera (Arg) postrežnica
caer en (la) cama zboleti in leči v posteljo
guardar (la) cama, hacer cama, estar en cama ostati (biti) v postelji
hacer la cama pripraviti posteljo, postlati posteljo
ir a la cama iti v posteljo
según se hace uno la cama, así se acuesta kakor si kdo postelje, tako leži (spi)

camarade [kamarad] masculin, féminin tovariš, -ica; drug, družica; familier prijatelj

camarade de captivité tovariš iz ujetništva
camarade d'école šolski tovariš
camarade d'enfance tovariš iz mladih let
camarade d'infortune tovariš v nesreči
camarade de jeu tovariš v igri
camarade de lit spalni tovariš
n'être pas, plus camarade ne biti (več) tovariš, prijatelj
faire camarade (militaire) vdati se
camarade! vdam se!

cambiō -āre (iz kelt.) (za)menjati: Ap. — Soobl. cambiō -īre, cambsi (campsi): Char., Prisc.

Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)

I.

1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.

2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.

— II.

1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.

2. medijska reka: Amm.

camēlasia -ae, f (najbrž kontr. iz καμηληλασία) oskrbovanje (reja) državnih velblodov: Dig.

camēlus -ī, m in f (gr. ὁ (ἡ) κάμηλος, iz semit.) kamela, velblod (tudi dromedar): Varr., Ci., Plin. idr., cameli, quos dromedas appellant L., pecuniam regis DC muli et CCC cameli vehebant Cu.

Camēna, st.lat. Casmēna, -ae, f (iz *Cadsmena; prim. gr. κεκαδμένος, κεκασμένος odlikujoč se, bleščeč) Ka(s)mena, studenčna Nimfa vedeževalka (pozneje so jo enačili z gr. Μοῦσα), Kamena, Muza: Camenis Numa eum locum sacravit L., spiritus Graiae... Camenae H., Camenarum aedes Plin.; met. pesem, pesnitev: primā dicte mihi, summā dicende Camenā H. Od tod adj. Camēnālis -e Kamenin, Muzin: modi Sid., familia Symm.

camera¹ f

1. soba:
camera da pranzo jedilnica
camera da letto spalnica
camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
musica da camera glasba komorna glasba

2. spalnica:
affittare una camera najeti sobo
camera ammobiliata opremljena soba
fare la camera pospraviti sobo
veste da camera jutranja halja
valletto di camera paž

3. ekst. sobno pohištvo, soba:
la sua camera è in noce soba je iz oreha

4. celica; komora:
camera a gas plinska celica
camera ardente mrliška veža
camera blindata trezor (v banki)
camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
camera mortuaria mrtvašnica
camera di punizione voj. celica, zapor
camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
camera oscura foto temnica
camera sterile med. izolirna soba

5.
camera d'aria avto zračnica
camera di caricamento voj. ležišče naboja
camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
camera di decompressione dekompresijska komora

6. polit. dom, zbornica:
camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
camera alta zgornji dom, senat
le Camere oba doma, parlament

7. ekon.
camera del lavoro delavska zbornica
camera di commercio trgovinska zbornica

8. anat.
camera dell'occhio solznica

camera, star. camara, -ae, f (gr. καμάρα; prim. camur) obok, svod, obokan strop: camera lapideis fornacibus iuncta S., vitro absconditur camera S. s steklom opažen, cameras mutare Ci. ep., camerae ruina Suet. (o ladijskem stropu); ladjica (barka) z obokano streho iz desk: Gell., camaras vocant... alvum in modum tecti (clausam) T.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

campare¹ v. intr. (pres. campo)

1. živeti, preživljati se:
campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
tirare a campare nekako se prebijati
campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže

2. knjižno uiti:
campare dalla prigionia uiti iz ujetništva

campato agg.

1. poudarjen; reliefen

2.
campato in aria neosnovan, brez podlage, iz trte zvit
progetti campati in aria gradovi v oblakih

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

campione

A) m

1. pren. borec, zagovornik, paladin:
campione del progresso borec za napredek

2. šport prvak, šampion (tudi pren.):
campione del mondo, campione iridato svetovni prvak
campione assoluto absolutni prvak
è un campione della matematica je pravi šampion v matematiki

3. vzorec:
un campione di vino vinski vzorec
prelevare un campione da un giacimento minerario vzeti vzorec iz ležišča
campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
un bel campione! iron. mojster in pol!

4. fiz. prototip:
il campione internazionale del metro mednarodni prototip metra

5. vzorec (v statistiki):
campione rappresentativo reprezentativni vzorec
campione a scelta casuale naključni vzorec

B) agg. invar.

1. šport
squadra campione prvak (moštvo)

2. vzorčen:
indagine campione vzorčna preiskava

campsō -āre (iz gr. κάμπτω) objadrati: Leucatum Enn. ap. Prisc.

camptaulēs -ae, m (iz gr.) igralec na ukrivljeno piščal: Vop.

caña ženski spol (slamnata) bilka, stebelce; trst(ika); (sprehajalna) palica

caña de azúcar, caña dulce, caña miel sladkorni trst
caña blanca, caña brava indijski trst, bambus
caña de pescar palica s trnkom za ribolov
las cañas se vuelven lanzas iz igre često nastane resnost
hubo toros y cañas bilo je pričkanja in prepira
correr (ali jugar) cañas natikati obročke (srednjeveška igra)