Franja

Zadetki iskanja

  • začénjati (-am) | začéti (-čnèm)

    A) imperf., perf.

    1. cominciare, iniziare, mettersi a:
    začenjati delo iniziare il lavoro
    začenja snežiti comincia a nevicare
    začeti študirati mettersi a studiare

    2. aprire, avviare, attaccare; entrare:
    začeti pogovor avviare un discorso
    začeti boj attaccare battaglia
    začeti vojno s, z entrare in guerra con, contro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    enkrat je treba začeti prima o poi bisogna cominciare
    pog. začeti (obrt) na svojo roko aprire un'attività in proprio
    začeti znova cominciare daccapo
    začeti posel incamminare un affare
    začeti govor esordire
    začeti pogajanja intavolare una trattativa
    začeti (akademsko) kariero intraprendere la carriera (accademica)
    začeti pripovedovati prendere a narrare

    B) začénjati se (-am se) | začéti se (-čnèm se) imperf., perf. refl. cominciare, iniziare, aver inizio:
    zima se začenja comincia l'inverno
    začelo se je obiranje hmelja era cominciata la raccolta del luppolo
    pren. njegov dan se zgodaj začne in pozno konča la sua giornata inizia presto e finisce tardi
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • začétek comienzo m ; principio m ; (nastanek) origen m ; (pisma) encabezamiento m ; (tečaja, pogajanj) apertura f

    v začetku al principio
    od začetka desde el principio
    v začetku junija a primeros de junio
    v začetku meseca a principio de mes
    v začetku leta 1975 a principio de 1975
    takoj v začetku muy al principio
    od začetka do konca del principio al fin
    začetek šolskega leta comienzo m del curso escolar
    vsak začetek je težak todo principio es difícil; todos los principios son penosos
  • začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

    zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
    začéti diskusijo to start a discussion
    začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
    začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
    začéti pogajanja z to enter into negotiations with
    začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
    začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
    začéti pogovor z to engage in a conversation with
    začéti govor to begin a speech
    začéti kampanjo to open a campaign
    začéti prepir to begin to quarrel
    začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
    začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
    začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
    začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
    začéti peti to burst into song
    začel je pisati he began writing (ali to write)
    začel je z malega he began on a small scale
    zopet je začelo deževati the rain has set in again
    šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
    začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
    začni(te) od začetka! begin at the beginning!
    slabo je začel he has had a bad start
    začel je piti (figurativno) he has taken to drink
    predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
    najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
    letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year
  • začetna jed stalna zveza
    (del obroka) ▸ előétel, kezdő fogás
  • začétnica (-e) f

    1. iniziatrice; promotrice:
    začetnica gibanja za pravice žensk promotrice del movimento femminile

    2. principiante, esordiente

    3. (začetna črka) iniziale

    4. (učbenik, priročnik) ekst. star. avviamento:
    jezikovna začetnica avviamento allo studio della lingua
  • zad|ek moški spol (-ka …)

    1. živalstvo, zoologija der Hinterleib, das Abdomen; (zadnji del konja) die Hinterhand
    hrbtna stran zadka der Hinterleibsrücken
    klešče na zadku die Hinterleibszange
    potresavati z zadkom čebela ipd.: sterzeln

    2. pri avtu: das Heck (stopničast Stufenheck)
  • zadétost (-i) f vivezza, precisione, incisività; aderenza:
    psihološka zadetost oseb v drami l'incisività, l'aderenza psicologica dei personaggi del dramma
  • zadéva (-e) f

    1. adm. pratica:
    obravnavati, reševati zadevo occuparsi della pratica, risolvere la pratica

    2. fatto, affare:
    družbene, gospodarske, javne zadeve fatti sociali, economici, pubblici
    notranje, zunanje zadeve države affari interni, esteri di uno stato

    3. cosa, faccenda:
    zadeva je rešena cosa fatta
    to je resna zadeva è una faccenda seria

    4. ekst. coso, aggeggio, arnese:
    čemu služi tista zadeva? a che serve quel coso?, quell'arnese?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. srčne zadeve affari del cuore
  • zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

    zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
    zádnji del hiše the back of the house
    moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
    zádnja četa rearguard
    zádnji del telesa posterior
    zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
    zádnje tri ure the last three hours
    te zádnje tri dni (for) these three days
    v zádnjem času latterly
    zádnje čase recently
    v zádnjih dneh julija in the latter days of July
    zádnja leta življenja the latter days of one's life
    v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
    na vse zádnje after all, finally, at last
    (ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
    prav do zádnjega to the very last
    do zádnjega moža to the last man
    zádnje noge hind legs pl
    zádnji, a ne najmanj važen last but not least
    to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
    zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
    prišel je (kot) zádnji he was the last to come
    upati do zádnjega to hope to the last
    to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
    ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
    zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
    izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral
  • zádnji dernier, ultime, extrême, suprême; arrière, postérieur

    v zadjem času ces derniers temps
    v zadjih letih ces dernières années
    zadjo nedeljo dimanche dernier
    zadji (pretekli) teden la semaine dernière (ali passée)
    zadnji dan meseca le dernier jour du mois
    zadnji del la partie arrière (ali postérieure)
    zadje noge les pieds moški spol množine de derrière
    zadje novice dernières nouvelles, nouvelles de dernière heure
    zadja ura dernière heure, heure suprême
    zadja volja dernières volontés, testament moški spol
    imeti zadjo besedo avoir le dernier mot
    zadje časti (pri pogrebu) honneurs suprêmes (ali funébres)
    zadnji v zadnjih zdihljajih biti être à l'agonie (ali à toute extrémité)
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje rira bien qui rira le dernier
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zadnjik samostalnik
    (del telesa) ▸ végbélnyílás
    zapiralka zadnjika ▸ végbélnyílás záróizom
    srbenje zadnjika ▸ végbélnyílás viszketése
    sluznica zadnjika ▸ végbélnyílás nyálkahártyája
    mišice zadnjika ▸ végbélnyílás izmai
    stena zadnjika ▸ végbélnyílás fala
    rak zadnjika ▸ végbélnyílásrák
    krvavitev iz zadnjika ▸ vérzés a végbélnyílásból
    Sopomenke: anus
  • zadolžèn (-êna -o) adj.

    1. indebitato:
    zadolžen je do vratu è indebitato fino al collo

    2. incaricato, responsabile:
    zadolžen je za izdelavo načrta è incaricato della elaborazione del progetto
    kot član posebne komisije je poslanec zadolžen za obrambna vprašanja in veste di membro dell'apposita commissione, il parlamentare è responsabile di questioni attinenti alla difesa
  • zadólžnica (-e) f ekon. titolo di credito; (obveznica) obbligazione, buono:
    državna zadolžnica buono del tesoro
  • zadólžnica obligación f ; pagaré m

    državna zadolžnica obligación f del Estado
  • zadoščênje (-a) n

    1. soddisfazione:
    zadoščenje po opravljenem delu la soddisfazione del lavoro compiuto
    dobiti zadoščenje za kaj avere soddisfazione per qcs.

    2. (zadovoljitev) soddisfazione, appagamento:
    zadoščenje potreb appagamento dei bisogni

    3. ottemperanza, l'ottemperare; adempimento:
    zadoščenje zakonom adempimento delle leggi
  • zadrga samostalnik
    (del oblačila) ▸ cipzár
    odpeta zadrga ▸ nyitott cipzár
    kovinska zadrga ▸ fémcipzár
    plastična zadrga ▸ műanyag cipzár
    žep z zadrgo ▸ cipzáras zseb
    zadrga na hlačah ▸ cipzár a nadrágon
    jakna na zadrgo ▸ cipzáros kabát
    odpeti zadrgo ▸ lehúzza a cipzárt
    zapeti zadrgo ▸ felhúzza a cipzárt
    zadrga se zatakne ▸ beakad a cipzár
    zadrga se pokvari ▸ elromlik a cipzár
    Puloverji z zadrgo so vedno prijetni za nošenje, poleg tega pa se tudi lažje oblačijo, ker si z zadrgo povečamo izrez. ▸ A cipzáras pulóvereket mindig kellemes hordani, emellett könnyen magunkra ölthetjük őket, mivel a cipzárral kitágíthatjuk a nyakkivágást.
  • zadŕžek impedimento m ; obstáculo m ; dificultad f

    zakonski zadržek impedimento m dirimente del matrimonio
  • zagòn (-ôna) m

    1. avvio, avviamento:
    zagon motorja l'avviamento del motore

    2. impeto, slancio:
    ustvarjalni zagon impeto creativo

    3. pren. sviluppo:
    industrijski zagon dežele lo sviluppo industriale del paese

    4. il condurre:
    zagon krav v ogrado il condurre le vacche nel recinto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zagon tovarne l'impianto di una fabbrica