Franja

lístina (-e) f

1. atto, documento, carta:
zbrati vse potrebne listine za poroko pog. fare le carte per sposarsi
izdati, napisati, podpisati listino rilasciare, redigere, firmare un documento
pristnost listine autenticità del documento
darilna listina atto di donazione
pooblastilna listina delega
hist. Atlantska listina Carta Atlantica
javna listina atto pubblico
knjigovodska listina documento contabile
ustanovna listina OZN carta costitutiva dell'ONU

2. documento; pren., šalj. papiro:
zgodovinske listine documenti storici

listna brazgotina stalna zveza
botanika (del rastline) ▸ levélforradás

listna nožnica stalna zveza
botanika (del lista) ▸ levélhüvely
Sopomenke: nožnica

livēllo¹ m

1. raven, nivo; višina; gladina:
livello del mare morska gladina
livello di miniera mont. horizont
passaggio a livello železn. železniški prehod

2. stopnja, vrednost, nivo:
alto livello di vita visok življenjski standard
conferenza a livello di capi di stato konferenca na nivoju šefov držav

3. nivelirni aparat

lizosom samostalnik
biologija (del celice) ▸ lizoszóma

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

ljubézenski erótico; de amor

ljubezenska drama (tudi fig) drama m de amor
ljubezenska literatura literatura f erótica
ljubezenski napoj filtro m
(nedovoljeni) ljubezenski odnosi relaciones f pl amorosas (ilícitas)
ljubezenska pesem canción f amorosa
ljubezensko pismo carta f amorosa (ali de amor)
ljubezenski poezija poesía f de amor
ljubezenski parček (fam) pareja f de tórtolos; pareja f de enamorados
ljubezenski roman novela f de amor
ljubezenska scena f amorosa
ljubezenska sreča felicidad f de amar (ali del amor)

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

ljúdski popular; nacional

ljudski delegat delegado m del pueblo
ljudska demokracija democracia f popular
ljudsko gibanje movimiento m popular
ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
ljudska fronta (pol) Frente m Popular
ljudska izdaja edición f popular
ljudska knjižnica biblioteca f popular
ljudski komisar comisario m del pueblo
ljudski koncert concierto m popular
ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
ljudska lastnina propiedad f nacional
ljudska milica Policía f Popular
ljudska oblast poder m popular
ljudski praznik fiesta f nacional
ljudska republika república f popular
ljudsko sodišče tribunal m popular
ljudska stranka (pol) partido m popular
ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
ljudska umetnost arte m popular
ljudsko štetje censo m de la población
ljudska univerza centro m de extensión universitaria
ljudsko veselje festejos m pl populares
ljudski vodja líder m popular
ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular

ljúdstvo pueblo m

človek iz ljudstva hombre m del pueblo
delovno ljudstvo clase f obrera (ali trabajadora), productores m pl
izvoljeno ljudstvo el pueblo elegido
kmečko ljudstvo gente f del campo; paisanaje m
nomadsko ljudstvo pueblo m nómada
priljubljen pri ljudstvu popular

llover [-ue-] deževati

llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
llover sobra mojado priti udarec za udarcem
me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
como llovido (del cielo) kot z neba padel

lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
lo peor es que najhujše je, da ...
lo difícil del asunto težava v stvari
lo más pronto posible čim prej
lo más del tiempo večina časa
lo más fácilmente najlaže
lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
¡lo de siempre! vedno ista stvar!
en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
a lo señor po gosposko
pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
se lo diré mu bom (to) povedal
¡hazlo! stori to!
¡díganoslo! povejte nam to!
a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!

lobánja (-e) f

1. anat. cranio;
mrtvaška lobanja teschio; (del okostja v katerem so možgani) cranio, volta cranica
med. prelom lobanje frattura del cranio

2. ekst. testa:
šalj. plešasta lobanja testa calva, pelata

lobánja anat cráneo m

mrtvaška lobanja calavera f
poškodba lobanje lesión f del cráneo

lobanjska votlina stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ koponyaüreg

lóčen¹ (-čna -o) adj. di arco, ad arco, ad archi, arcuato:
ločna konstrukcija mostu la struttura ad archi del ponte
ločna oblika forma arcuata
mat. ločna stopinja grado sessagesimale
ločni most ponte ad arco
ločni nosilec supporto ad arco

ločiln|i (-a, -o) Trenn- (del der Trennkörper, obroč der Trennring, cev das Trennrohr, črta der Trennstrich, mesto die Trennstelle, stikalo der Trennschalter)

ločn|i [ó] (-a, -o) Bogen- (del das Bogenstück, friz der Bogenfries, klinasti odsek der Bogenzwickel, most die Bogenbrücke, dolžina die Bogenlänge, minuta die Bogenminute, sekunda die Bogensekunde, čelo der Bogenlauf, ostenje die Bogenlaibung, polje das Bogenfeld)

lodo moški spol blato, nesnaga; močvirje

hace lodo blatno je (zunaj)
salpicar de lodo z blatom obmetavati; (o)psovati
salir del lodo y caer en el arroyo priti z dežja pod kap