Franja

caestus¹, slabše cēstus, -ūs, m (iz *caedstus: caedere)

1. borilno jermenje, bojni jermen, ki so si ga borci ovijali okoli rok, da so lahko močneje udarjali, borilna rokavica z všitimi železnimi ali svinčenimi kroglicami: pugiles caestibus contusi ne ingemiscunt quidem Ci., manibus inducere caestūs V., caestibus et iaculis... bracchia per lusus experienda dabant O.

2. agr. spleteno jermenje, (pre)pas: Ca., Varr.

Opomba: Heterocl. abl. pl. caestis: Varr. ap. Non.

caisse [kɛs] féminin blagajna; fond; zaboj; automobilisme karoserija; okrov, ohišje (ure); musique boben; populaire prsi

caisse d'assurance-maladie bolniška blagajna
caisse claire mali boben
grosse caisse veliki boben
caisse à claire-voie zaboj iz lat
caisse communale občinska, mestna blagajna
caisse à eau (marine) tank za vodo
caisse enregistreuse registrna blagajna
caisse d'épargne (postale) (poštna) hranilnica
caisse (locale) de maladie (krajevna) bolniška balagajna
caisse à médicaments zabojček za zdravila
caisse noire tajni fond
caisse à outils zaboj za orodje
caisse de prêts posojilnica
caisse publique, de l'État državna blagajna
caisse de(s) retraite(s) pokojninski fond
caisse de secours, de solidarité bratovska skladnica
caisse de la Sécurité sociale fond socialnega zavarovanja
avance féminin de caisse blagajniško naplačilo
balance féminin de caisse blagajniška bilanca, zaključek
bon masculin de caisse blagajniško nakazilo
bordereau masculin de caisse blagajniški spisek
contenu masculin, fonds masculin pluriel de caisse, montant masculin en caisse blagajniško stanje
déficit masculin, tare féminin de caisse blagajniški primanjkljaj
entrée féminin de caisse v blagajni zbrani denar
espèces féminin pluriel en caisse gotovinsko stanje
livre masculin de caisse blagajniška knjiga
livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
vérification féminin de caisse pregled blagajne
battre la (grosse) caisse bobnati, figuré delati (veliko) reklamo
faire sa caisse prešteti svoj denar
partir avec la caisse pobegniti z blagajno
vous passerez à la caisse! pojdite k blagajni! (se često reče uslužbencu, ki ga odpustimo)
tenir la caisse voditi, imeti blagajno
il s'en va, il part de la caisse (figuré) on je jetičen

Calaber -bra -brum kalabrijski (t.j. v stari dobi = z ozemlja od Tarenta do predgorja Levke, šele v srednjem veku se brutijski polotok začne imenovati Kalabrija): hospes, apes H., Calabrae Pierides H. kalabrijske Muze = Enijeve pesmi (ker je bil Enij po rodu iz Rudij v Kalabriji), oves Col. — Od tod subst.

1. Calaber -brī, m Kalabrijec: Mart.; pogosteje v pl. Calabrī -ōrum, m Kalabrijci: Mel., Sil.; met.: me Calabri (= Kalabrija) rapuere V.

2. Calabria -ae, f (sc. terra) Kalabrija: H., L. Adj. Calabricus 3 kalabrij-ski: oliva Col., tubera Pall.; od tod subst. calabrica -ae, f kalabrijsko obvezilo, neko kirurško obvezilo: Plin. Val: glag. calabricō -āre obvezati s kalabrijskim obvezilom: Plin. Val.

calabre [-labr] masculin z alkoholom mešan vinski mošt

sirop masculin de calabre sirup iz sladkega korena

calamītēs -ae, f (gr. καλαμίτης iz κάλαμος) žaba rega: Plin.

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

calathus -ī, m (gr. κάλαϑος iz semit.)

1. pletena košarica, pletenica za cvetje, sadje, volno idr.: Vitr., Plin., (floribus) implent calathos lento de vimine textos O., afferat in calatho rustica dona puer O., (caseum) exportans calathis... pastor V. v sirnikih; poseb. košek, v katerega so predice spravljale volno: Iuv., non illa colo calathisve Minervae femineas assueta manus V., telasque calathosque infectaque pensa reponunt O.

2. pren.
a) košku podobna kovinska posoda za tekočine, čaša, kupa, latvica (za mleko): Col., Mart., vina fundam calathis V.
b) = modius korec, ki so ga kot znamenje plodnosti nadeli na glavo Apolonu Hieropolskemu in Jupitru Serapiju: Macr.
c) košarici podobna cvetna čaša: Col. poet., Aus.

calcul [kalkul] masculin

1. račun(anje), izračun, obračun; commerce kalkulacija, figuré pričakovanje, načrt

2. kamen

calcul biliaire, rénal, vésical žolčni, ledvični, mehurni kamen
calcul des frais obračun stroškov
calcul des probabilités, de rentabilité verjetnostni, rentabilnostni račun
calcul mental, de tête računanje na pamet
d'après calcul établi po preračunu
par voie de calcul računsko
calcul différentiel, infinitésimal, intégral, logarithmique, véctorial diferencialno, infinitezimalno, integralno, logaritmično, vektorsko računanje
erreur féminin de calcul računska napaka
règle féminin à calcul logaritmično računalo
agir par calcul delati iz preračunljivosti
faire le calcul de iz-, preračunati
être bon en calcul biti dober v računanju
se tromper dans ses calculs uračunati se, narediti račun brez krčmarja

cálculo moški spol račun(anje), računstvo; medicina kamen; načrt

cálculo algebraico algebra
cálculo aritmético aritmetika
cálculo de cabeza, cálculo mental računanje na pamet
cálculo mercantil trgovsko računstvo
error de cálculo računska pogreška
por cálculo preračunano, premišljeno, iz preračunljivosti
cálculos biliares žolčni kamni
cálculos renales ledvični kamni
cálculos urinarios kamni v seči
cálculos vesicales kamni v mehurju

calculus -ī, m (demin. calx²)

1. kamenček, kamenec: Vitr., Plin., Q., qui (Demosthenes)... coniectis in os calculis... versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci., dumosis calculus arvis V. prod, calculi arenae Vulg.; pren. o govoru: qui tenui venula per calculos fluunt Q.

2. occ.
a) računski kamenček na računski deščici, met. račun, obračun: calculi et rationes O., calculi error Icti., ad calculos vocare amicitiam Ci. preračunati, voluptatum calculis subductis Ci. ko so preračunali dozdevni užitek, vocare aliquem ad calculos L. obračunati s kom.
b) v najstar. dobi kamenček za glasovanje, glasovalni kamenček, beli je označeval odobravanje ali oprostitev, črni pa neodobravanje ali nasprotovanje: mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpā;... et omnis calculus immitem demittitur ater in urnam O., calculus iudicalis Cod. I., calculis omnibus Ap. soglasno, album (gl. albus) calculum adicere errori nostro Plin. iun. odobriti.
c) kamenček na igralni deski (podobni šahovnici), igralni kamen: Sen. ph., Cael.; igra se je imenovala latrunculorum et duodecim scriptorum ludus: Q. Ti kamenčki ali podobice so bili iz stekla (vitrei), draguljev (gemmei), slonovine (eburnei), voska (cerei ali cerā ficti), in sicer dvobarvni (bicolores, discolores): latrocinii sub imagine calculus ibit O., cum medius gemino calculus hoste perit O; od tod pren.: concedo tibi, ut calculum reducas Ci. fr. = da... nazaj vzameš, da dejanje prekličeš.
č) kamenček, kakršne so imeli Tračani v spomin na kak pomemben dogodek, bele v spomin na srečne, črne na nesrečne: Plin.; od tod pren.: o diem latum notandumque mihi candidissimo calculo Plin. iun.
d) kamen v mehurju, mehurni kamen, kamnica (bolezen): Suet., humanus Plin., calculum eximere, evellere Cels., calculi dolore consumi L. epit.

Caldius -iī, m (caldum) Kaldij, iz Claudius popačen vzdevek cesarja Tiberija = od vina žareči: Suet.

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

calicellus -ī, m (dvojni demin. iz calix) čašica, kozarček: Th. Prisc.

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

Callimachus -ī, m (Καλλίμαχος) Kalimah,

1. sloviti gr. slovničar in pesnik iz rodovine Batiadov (gl. Batus) v Kireni; bil je knjižničar v Aleksandriji okoli l. 250: Varr., Ci., H., O. idr. Od tod adj. Callimachīus 3 (Καλλιμάχειος) Kalimahov: metrum Serv.

2. gr. kipar: Vitr., Plin.

3. gr. zdravnik: Plin.

4. Apollās Call. Apola Kalimah, gr. pisatelj: Q.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.

callithrix (callitrix) -t(h)ricis, f (gr. καλλίϑριξ lepolasa) kalitriha,

1. rastl., iz katere so pripravljali barvilo za lase: Plin.

2. neka vrsta etiopskih opic: Plin.

Callōn -ōnis, m (Κάλλων) Kalon,

1. kipar z Egine: Q.

2. kipar iz Elide okoli l. 430: Plin.

calō² (chalō) -āre -ātus (iz gr. χαλάω spuščam) spustiti (spuščati): Vitr., Veg.

calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.