Franja

iūxtā (iz *iūgistā, adv. k superl. nekega adj. *iūgos tesno zvezan; iungō)

I. adv.

1. (čisto, povsem) poleg, tik, zraven, blizu: iuxta posita filii statua N., legio i. constiterat C., petiit, uti sellam i. poneret S., Furia i. accubat V., fuit i. tumulus V., theatra duo i. fecit Plin.; occ. v bližino: neque ausa est accedere iuxta O. približati se, observatis vi portis i. adire prohibebatur Amm.

2. metaf.
a) neposredno nato, takoj potem (zatem): quae deinde Cato iuxta dicit Gell.
b) prav tako, tako kakor, na isti način, enako: plebi patribusque iuxta carus S., eorum ego vitam mortemque iuxta aestumo S. enako (= malo) cenim, parēre atque imperare i. paratus L., hiemem et aestatem i. pati S., i. mecum omnes intellegitis S., i. eam curo cum meā (filiā) Pl., suae hostiumque vitae i. pepercit L., res parva ac i. magnis (dat.) difficilis L. prav tako težka kakor … , i. obsidentes obsessosque inopia vexavit L., i. (enako) periculosum, seu vera seu ficta promeret T., aliaque castella i. ignobilia L., per dubios infestosque populos i. intentus ad Hasdrubalem pervenit L., amicos amicis (dat.) i. ponere Val. Max., i. tecum aeque scio Pl.; s primerjalnimi členicami: rei p. iuxta ac sibi consulere S., id i. aegre passi quam L., litteris Graecis i. atque Latinis eruditus S., iuxta ac si hostes adessent L. —

II. praep. z acc.

1. (prostorsko) tik(oma) česa, (povsem, čisto) poleg, blizu, zraven, na strani, ob strani: iuxta theatrum occisus est N., sepultus est i. viam Appiam N., castra ponere ali habere i. hostem, murum N., C., i. focum agere T., i. suam quisque centuriam armis fulgentes T., occursantes domini i. coniuges et liberos T., cum faceret i. ancillas lanam Varr. fr., i. genitorem adstat virgo V., collocare aliquem i. se in sella Eutr., i. se latere dextro Suet.; zapostavljeno: aram iuxta locum fecerunt sub terra N.; occ. blizu do: provehimur Ceraunia iuxta V., i. seditionem venit T. prišlo je skoraj do … , aditum i. moenia urbis Volsco militi struxit Val. Max.

2. (časovno) neposredno (= prav, tik) pred, neposredno ob, neposredno pod: iuxta finem vitae T. (Dial.)

3. metaf.
a) neposredno (= takoj) za: iuxta deos in tuā manu positum est (imperium) T., i. haec Variana clades Plin.
b) skoraj (tako) kakor: velocitas iuxta formidinem est T., i. se coniuges liberosque vexari L. po čem, poleg, v smislu česa: iuxta nocturnum visum Iust., i. praeceptum Iust.

íz from, out of; of, by, through, for, because of

iz angleščine from (the) English
iz ambicije for (ali because of) ambition
iz dneva v dan from day to day
iz glave (na pamet) by heart, from memory, extempore, off-hand
iz ljubezni for love
iz ljubezni do for love of
iz mode out of fashion
narejen iz made of (ali from)
iz (notranjosti) hiše from within the house
iz leta v leto year by year
iz prepričanja by conviction
iz izkustva from experience
iz radovednosti out of curiosity
iz tega razloga for this reason
iz skoposti through (ali because of) avarice
iz sovraštva through hatred
iz strahu for fear (pred... of...)
iz usmiljenja out of pity
iz vljudnosti through politeness
iz dobrega vira from a good source
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with anger
je tvoja ura iz zlatá? is yours a gold watch?
ima hčer iz prvega zakona he has a daughter by his first marriage
piti iz kozarca to drink out of a glass
priti iz Zagreba to come from Zagreb
prevesti iz slovenščine v angleščino to translate from Slovene (ZDA Slovenian) into English
razvideti iz to see by
ni si upal iz hiše he did not dare venture out of the house

íz de; por

iz Pariza de París
iz časopisa del periódico
iz dobrega vira de buena fuente
iz tega razloga por esta razón
iz ljubezni do por amor a
iz kamna de piedra
iz strahu de miedo
iz usmiljenja por lástima
iz izkušnje por experiencia
preveden iz francoščine traducido del francés
ves iz sebe od jeze fuera de sí de rabia
piti iz kozarca beber en un vaso
priti iz mode pasar de moda
iti iz hiše salir de casa
kaj bo iz nje? ¿qué va a ser de ella?
iz njega ne bo nikoli nič nunca llegará a ser algo

izbi|ti (-jem) izbijati ausschlagen, z izbijalnikom: ausstemmen; karte: austrumpfen; komu kaj s palico/tepežem: (jemandem etwas) ausprügeln
izbiti iz roke aus der Hand schlagen
izbiti si iz glave figurativno sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

izbíti to beat out, to dash out, to drive out; to knock out

to izbije sodu dno (figurativno) that beats everything
izbíti komu oko to put out someone's eye
izbíti komu iz glave to drive something out of someone's head, to talk someone out of his intention
izbíti si kaj iz glave to put something out of one's head, to banish the thought of something
izbij(te) si to iz glave! forget it!

izbíti faire sortir (en frappant)

iz glave si izbiti s'ôter quelque chose de la tête (ali de l'esprit), faire sortir de la tête
oko izbiti crever un œil, éborgner quelqu'un
to izbije sodu dno c'est le comble (ali le bouquet)

izbíti

izbiti komu oči sacar los ojos a alg
izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
to izbije sodu dno esto colma ya todas las medidas

izbóljšati mejorar; enmendar; perfeccionar

izboljšati se mejorarse
izboljšati odnose z mejorar las relaciones con
izboljšati si položaj mejorar su situación

izbráti to choose; to select; to pick out; to elect; to make one's choice

izbráti med, izmed... to choose between...
izbral je (iz kupa) vrtnico in ji jo ponudil he picked out a rose and offered it to her
sam si izbráti to make one's own selection

izbrúsiti² (-im) perf.

1. affilare e levigare

2. (dati bolj izdelano podobo) rifinire

3. consumare (a furia di affilare):
pren. izbrusiti si noge do kolen (da bi se kaj doseglo) farsi in quattro

izdátek expense, expenditure, cost; disbursement, outlay; outgoings pl

mali izdátki out-of-pocket expenses pl, sundries pl
postranski izdátki incidental expenses pl
posebni izdátki extras pl
ob majhnih izdátkih at little cost
kriti izdátke to defray the cost
skrčiti izdátke to reduce one's expenses
to mi je povzročilo izdátke that involved me in some expense
nakopati si izdátke to run up expenses

izgin|iti (-em) verschwinden, v daljavi: entschwinden; živalstvo, zoologija postopoma: sich zurückbilden; figurativno človek: auf und davon gehen, sich in die Büsche schlagen, sich verdrücken, abhauen, sich aus dem Staube machen
izginiti s prizorišča von der Bildfläche verschwinden
Izgini! Hau ab!, Verschwind!
želeti si, da bi kdo/kaj izginil(o) (jemanden/etwas) fortwünschen

izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
(kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita

izglèd (zunanjost) appearance, look, aspect; (upanje) prospect (s pl), chance; expectation

dobri izglèdi good prospects (ali chances)
slabi izglèdi slender chances, bleak prospects
ima dobre izglède za službo he has a good chance of getting the post (ali job)
izglèdi niso sijajni the outlook is not too bright
izglèdi so enaki ničli the chances are nil
izglèdi so vse prej kot rožnati prospects are anything but rosy
nima izglèdov za uspeh he has no chance (ali not a chance, not a hope) of success
pokvariti si izglède to spoil one's chances

izglédati avoir l'air, sembler

dobro izgleda il a bonne mine
ni tako neumen, kakor izgleda il n'est pas si bête qu'il en a l'air

izglédati (-am)

A) imperf. (delati videz) pog. parere, sembrare, apparire:
izgledati bolan apparire, sembrare malato
izgledati dobro, slabo avere una buona, una brutta cera

B) izglédati (-a) imperf. impers. sembrare, parere:
izgleda, da bo lepo vreme sembra che il tempo si stia mettendo al bello

izglódati (-glójem) perf.

1. rosicchiare, rodere

2. pren. corrodere; logorare:
podplati se počasi izglodajo le suole pian piano si logorano

izgoréti (-ím) | izgorévati (-am) perf., imperf.

1. finir di ardere, consumarsi ardendo, finir di bruciare; pren. esaurirsi; struggersi:
sveča počasi izgoreva la candela si sta consumando
pren. izgorevajo zadnje moči si stanno esaurendo le ultime forze
izgoreti od hrepenenja struggersi di (ardente) desiderio

2. pren. bruciare, consumarsi (dal lavoro, di passione)

izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)

A) imperf., perf.

1. pronunciare; dire:
izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento

2. scusare

B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi

C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante)

izgóvor (-a) m

1. scusa; pretesto:
iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
jalov, prazen izgovor scusa banale

2. pronuncia
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata