Franja

lèt vuelo m ; volada f

med letom en (ali durante el) vuelo
nizki let vuelo a baja altura, vuelo rasante
hitrost leta velocidad f de vuelo
poskusni let vuelo de ensayo
smer (višina) leta dirección f (altura f) de vuelo
strmoglavi let vuelo en picado
trajanje leta duración f del vuelo

letálski aéreo; de aviación; de (un) avión

letalska baza base f aérea
letalska družba compañía f (de navegación) aérea
letalski hangar hangar m
letalski kapetan capitán m de un avión
letalska linija (proga) línea f aérea
letalska meteorološka služba servicio m meteorológico de la aviación
letalski motor motor m de aviación
letalsko osebje personal m de navigación (aérea)
letalski potnik pasajero m (de avión)
letalska ruta ruta f aérea
letalska prireditev (miting) concurso m aeronáutico (ali de aviación)
letalska razstava exposición f aeronáutica
letalski promet tráfico m aéreo
letalska šola escuela f de aviación
letalska služba servicio m aéreo
letalska tehnika aeronáutica f, ingeniería f aeronáutica
letalska vozovnica billete m (ali pasaje m) de avión
letalski učitelj instructor m de vuelo
letalski vozni red horario m (del servicio aéreo)
letalska zveza comunicación f aérea
letalski model modelo m de avión
letalska industrija industria f aeronáutica
letalski konstruktor constructor m de aviones
letalska tovarna fábrica f de aviones
letalska prikolica remolque m por avión
letalska posadka tripulación f (de un avión)
letalska stevardesa azafata f
letalska nesreča accidente m de aviación

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

léto año m

leto za letom año tras año
od leta do leta de año en año
čez leto dni, ob letu de aquí un año
pred 3 leti hace tres años
po mnogih letih después de muchos años
z leti con los años
vsako leto, vsa leta todos los años
v letih entrado en años
skozi vse leto (durante) todo el año
v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
dolga leta (durante) años enteros
pol leta medio año; seis meses; un semestre
preteklo leto el año pasado
prihodnje leto el año que viene, el próximo año
ob koncu leta a fin(es) de(l) año
navadno leto año común, año civil
novo leto año nuevo
moška leta edad f viril, edad f adulta
nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
prestopno leto año bisiesto
proračunsko leto año económico
poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
svetlobno leto año (de) luz
šolsko leto año escolar
tekoče leto año corriente
star je 10 let tiene diez años
je v 30. letih ha cumplido la treintena
biti v srednjih letih estar en edad madura
biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
iti v leta ir entrando en años
v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
službena leta años de servicio
voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
na mnoga leta! ¡por muchos años!

lèv (lêva) m

1. zool. leone (Felis leo); pren.
boriti se kot lev battersi come un leone
pren. (biti) hraber kot lev un cuor di leone
beneški lev, lev sv. Marka il Leone di San Marco

2. pren. (neustrašen moški) leone

3. (moški, ki na področjih udejstvovanja presega druge) giovane leone, idolo:
lev družabnih prireditev idolo del jet-set
salonski lev idolo dei salotti, uomo salottiero

4. astr.
Lev Leone

5. film.
zlati lev Leon d'oro
pal. jamski lev leone delle caverne
zool. morski lev otaria, leone marino (Otaria flavescens)

lèv¹ león m

krilati lev grifo m
morski lev león marino
levu podoben leonino
kletka za leve leonera f
krotilec levov domador m de leones
lov na leva caza f del león
lovec na leve cazador m de leones

lēva¹ f

1. vzvod:
braccio della leva ročica vzvoda

2. vzvod; spodbuda:
far leva su qcn. koga spodbujati

3. ročica:
leva del cambio avto ročica menjalnika
avere in mano le leve del comando pren. upravljati, voditi

levantamiento moški spol povišanje; povzdig; razveljavitev; vstaja, upor

levantamiento del cadáver mrliški ogled

levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)

levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti

levante

A) agg. vzhajajoč:
impero del Sol levante cesarstvo vzhajajočega sonca, Japonska

B) m

1. vzhod

2. ekst. vzhodnik

3.
Levante Levanta

levare

A) v. tr. (pres. lēvo)

1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

2. vstati, vstajati

3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

4. vziti, vzhajati

C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod

levata f

1. vstajanje; vzhod, vzhajanje:
la levata del sole sončni vzhod

2.
levata della posta ptt pobiranje pošte (iz nabiralnikov)

3.
levata di scudi pren. upor, protest

4. nakup (na debelo pri skladiščih državnega monopola)

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

lévji

levji delež la parte del león
levja jama leonera f

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

ležáti (-ím) imperf.

1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme

ležáti (o osebah) estar acostado (ali tendido ali echado) (na sobre)

ležati v agoniji estar en la agonía
ležati v postelji estar acostado; (o stvareh) estar colocado, estar puesto; (kraj) estar situado; (paslopje) estar emplazado
on leži bolan v postelji él está en cama; él guarda cama
leži v globokem spanju está profundamente dormido
na dlani leži es evidente
Pariz teži ob Seni París está a orillas del Sena
mesto leži severno od ... la ciudad está (ali se halla) situada al norte de...

lībella -ae, f (demin. lībra)

I.

1. = as libralis funtni as, srebrnik, deseti del denarija: parietes villae libellis in pedes quinque Ca., nummi denarii decuma libella, quod libram pondo aeris valebat et erat ex argento parva Varr.; ker se je asu po raznih razvrednotenjih (devalvacijah) vrednost znižala na 1/36 njegove prvotne vrednosti, preg. = belič: unā libellā liber possum fieri Pl., tibi libellam argenti numquam credam Pl., ob eam rem mihi libellam pro eo argenti ne duis Pl., ecquis Volcatio … unam libellam dedisset? Ci.; od tod: HS ICCC ad libellam sibi deberi Ci. do beliča, tj. celih 50.000 sestercijev = „do zadnjega stotina“.

2. metaf. (tako kot as) dvanajstdelna celota kake dediščine: Curius fecit palam te (sc. heredem) ex libella, me ex teruncio Ci. ep. Kurij te je postavil za edinega dediča cele zapuščine, toda tako, da meni daš četrtino. —

II. stavna mera, vodna tehtnica, libéla, grebljica, „livel“, „nivel“: et libella aliqua si ex parti claudicat hilum Lucr., collocare … aliquid ad regulam et libellam Vitr., materia … ad regulam et libellam exigitur Plin., structuram ad normam et libellam fieri Plin.; od tod adv.: locus, qui est ad libellam aequus Varr. popolnoma vodoraven, popolno: libella fabrilis Col., Veg.

libertar osvoboditi, oprostiti; obvarovati, rešiti pred

libertar de la pena rešiti pred kaznijo
libertarse rešiti se, znebiti se, odkrižati se
libertarse del peligro nevarnosti uiti

lībō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. λείβω kapam, (trans.) lijem, λιβάς kaplja, vrelec, λίβος kaplja, λοιβή pitni dar, lat. delibuere omočiti)

1. kot obr. t.t.
a) kakemu božanstvu na čast kako tekočino iz česa izli(va)ti, pitni dar izli(va)ti, prinesti (prinašati): hic duo rite mero libans carchesia Baccho fundit humi V., dixit et in mensam laticum libavit honorem (= vino) V., aulai medio libabant pocula Bacchi … paterasque tenebant V., nunc pateras libate Iovi V. izlijte pitni dar iz daritvenih toril (iz žrtvenic), dapes et tristia dona … libabat cineri (sc. Hectoris) Andromache V. je žrtvovala mrtvaški obed z žalostnim pitnim darom; v abs. abl.: libato V. po izlitju pitnega daru.
b) pri žrtvovanju izlivaje (o)močiti, (po)škropiti: paterisque (iz daritvenih torilc) altaria libant V., at ego sepulcro mei Tlepolemi tuo luminum cruore libabo Ap.; pesn. = sploh izli(va)ti: rorem detulit inque vagi libavit tempora nati Val. Fl.
c) (posplošeno) = kakemu božanstvu kaj darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): certasque fruges certasque bacas sacerdotes publice libanto Ci., l. diis dapes L., primitias frugum Cereri, sua vina Lyaeo, Palladios flavae latices libasse Minervae O., l. tura diis O., uvam Tib., cum solemni die Iovi libaretur Gell.; z abl.: libare lacte, vino Plin.; metaf. posvetiti (posvečevati): iure igitur lacrimas Celso libamus adempto O., carmenque recentibus aris tibia … libet Pr.

2. metaf. (ker so pri žrtvovanju pitnih darov izlivali le vrhnji del tekočine) =
a) prav tiho in mirno, brez sile in odpora vzeti (jemati), odvze(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti del česa: ex variis ingeniis exellentissima quaeque libavimus Ci., libasque ex omnibus, quodcumque te maxime specie veritatis movet Ci., libandus est etiam ex omni genere urbanitatis facetiarum quidam lepos Ci., sit boni oratoris … multa etiam legendo percucurrisse, neque eo ut sua possedisse, sed ut aliena libasse Ci., a qua (sc. naturā deorum) … haustos animos et libatos habemus Ci. povzete, qui tuo nomini velis ex aliorum laboribus libare laudem Corn.; od tod odvzemajoč kaj zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: nil ea in his intervallis de corpore libant flammarum Lucr., ergo terra tibi libatur et aucta recrescit Lucr., libatis viribus L., virginitas libata O. oskrunjeno.
b) rahlo dotakniti (dotikati) se česa: cibos digitis O., oscula libavit natae O. rahlo se je dotaknila nežnih hčerinih ust, lahno je poljubila hčer, summam celeri pede libat arenam O., l. cellulae limen Petr.; occ. (p)okusiti ((p)okušati) kaj, (za)uži(va)ti kaj: hoc die solitum vinum novum libari et degustari medicamenti causā Varr., l. iecur L., amnem V., flumina libant summa leves V., serpens libavitque dapes … et depasta altaria liquit V., quantum ex istis epulis libatis? Sen. ph.; pren.: eum (sc. informamus), qui quasdam artes haurire (do dna zajeti), omnes libare debet T. vsaj površno spoznati.