Franja

sajast pridevnik
1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, koromZa ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

2. (umazan zaradi saj) ▸ kormosMarsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

3. (o barvi) ▸ koromV sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

sarcophagus 3 (tuj. σαρκοφάγος) mesojeden, meso najedajoč: lapis PLIN. nekakšen apnenec, ki so ga uporabljali za oblaganje krst, v katerih je mrtvo truplo v kakih 40 dneh razjedel in upepelil; najboljšo vrsto tega apnenca so lomili v troadskem Asosu, zato imenovan tudi lapis Assius. – Subst. sarcophagus -ī, m krsta, truga, rakev, rakva, sarkofag: IUV., PAUL., DIG., AUG., PRUD. – Soobl. sarcofagum -ī, n: IT.

scōpo m

1. premična tarča

2. cilj, namen, smoter:
con lo scopo di, allo scopo di zato, da
senza scopo brezciljen, jalov
conseguire, raggiungere uno scopo doseči cilj
prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

Sēna -ae, f Séna, mesto v Umbriji ob Jadranskem morju na ozemlju Galcev Senonov, zato imenovano Sena Gallica (zdaj Senigallia); tam je Livij Salinator l. 207 premagal Hazdrubala: L., EUTR.; blizu mesta istoimenska reka: SIL., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēnānus 3 sénski, pri Séni se nahajajoč: aquae CAEL.

2. Sēnēnsis -e sénski, pri Séni se nahajajoč (živeč): populus L., proelium CI.

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

Sicānī -ōrum, m (Σικανοί) Sikán(c)i, baje ibersko pleme, ki se je iz Hispanije preselilo najprej na zahodno obalo Italije in od tam na Sicilijo, zato pesn. = Siculi Síkuli, Sicíl(ij)ci: V., SIL., PLIN., GELL., SERV., AMM. Od tod adj.

1. Sicanis -idis, f sikánska: Aetna O.

2. Sicānus 3
a) sikánski: gentes V.
b) sicíl(ij)ski, na Siciliji, pri Siciliji se nahajajoč: AUS. (ki meri Sīcān…), montes O., Aetna H., portus, saxum PR., gens SIL. (ki meri Sīcăna).

3. Sicānius 3 sikán(ij)ski, pesn. = sicíl(ij)ski: latus V., arenae O., urbes, populi LUCAN., fretum VAL. FL., gurges SIL., crocum STAT., apes MART.; subst. Sicānia -ae, f (sc. terra) = Sicilia Sikánija, Sicílija: O., PLIN., IUST.

sicèr de lo contrarío; sí no; otramente

in sicer y eso que, y precisamente; (to se pravi) es decir, o sea, (pri naštevanju) a saber
obleka mi ugaja, a sicer je predraga el traje sí que me gusta, pero es demasiado caro
moram to napraviti, ker sicer ... debo hacerlo, porque sino...
sicer udoben, toda ... cómodo, eso sí, pero...
sicer dolg, a zato zanimiv tan largo como interesante
sicer neprijetno, a učinkovito zdravilo un remedio, repugnante por cierto, pero eficaz
to je novica, in sicer velika es una novedad, y grande

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

skȗža ž (it. scusa) dial. izgovor, opravičilo: svaka skuža ima muža vsak zakaj ima svoj zato

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

Solymī -ōrum, m (Σόλυμοι) Sólim(c)i, praprebivalci Likije, ki so izvirali iz sir(ij)skega ljudstva, po nekaterih piscih praočetje Judov, ki so baje zato svoje glavno mesto poimenovali Hierosolyma: Plin., T. Od tod subst. Solyma -ōrum, n (Σόλυμα) Sólime (Sólima) = Jeruzalem: Mart. — Soobl. Solyma -ae, f Sólima: Eccl.; adj. Solymus 3 sólimski = jerúzalemski, júdovski: Eccl., cinis Stat.

sordēscō -ere, sorduī (incoh. glag. sordēre) onečistiti se, umazati se, zamazati se, onečediti (onečejati) se in (zato) (i)zgubiti ((i)zgubljati) ceno, umazan (zamazan) posta(ja)ti: contrectatus (sc. liber) ubi manibus sordescere volgi coeperis H., mel sordescens Plin., cum … manus sordescant deciduā materiā Plin.; metaf.: si quis agrum suum passus fuerat sordescere Gell. če je (bil) kdo zapustil svojo njivo, da jo je prerastel plevel = če je kdo dovolil, da njegovo njivo preraste plevel, in totum lucrandi aviditate sordescens Amm. ob vsaki priložnosti poganjajoč se za umazanim dobičkom, mente sordescere Min. biti umazane (nečiste) duše, imeti umazano (nečisto) dušo, sorduimus coram vobis Vulg. umazali (onečistili) smo si dušo; tako tudi qui in sordibus est, sordescat adhuc Vulg.

spécialement [spesjalmɑ̃] adverbe posebno, specialno; nalašč

il est venu spécialement pour te voir nalašč zato je prišel, da bi te videl
Aimez-vous le thé? - Pas spécialement imate radi čaj? - Ne posebno, ne preveč.

spleten pridevnik
1. (o pletenih oblačilih) ▸ kötöttNana ga je odvila in našla prekrasno ročno spleteno jopo. ▸ A nagyi kibontotta, és egy gyönyörű, kézzel kötött szvettert talált benne.

2. (kot kita) ▸ fontBila je svetlolasa, lase je imela spletene v kito. ▸ Világos haja volt, amely copfba volt fonva.
Lukarji so čebulo, spleteno v vence prodajali tudi na mariborski tržnici. ▸ A hagymások a koszorúba font hagymát a maribori piacon is értékesítették.

3. (kot mreža) ▸ font, szőtt, kötött
Snemljiva košarica za kruh je ročno spletena iz naravne vrbe. ▸ A levehető kenyereskosarat kézzel kötötték természetes fűzfavesszőből.
Ni občutljiva na čebelje pike, zato je pri opravilu v panju oblečena le v belo haljo, brez klobuka in gosto spletenega pajčolana čez obraz. ▸ Nem érzékeny a méhcsípésre, ezért amikor a kaptárban dolgozik, csak egy fehér köntöst visel kalap nélkül, és egy vastagon szőtt fátylat az arcán.
Prelep šopek oranžnih tulipanov v stekleni vazi dopolnjuje gnezdo, spleteno iz vej in polepljeno z belim perjem. ▸ Az üvegvázában lévő narancssárga tulipánok gyönyörű csokrát ágakból és fehér tollakból font fészek egészíti ki.

4. (o prepletu različnih elementov) ▸ szőtt
Poezija Andraža Poliča temelji na izraziti zvočnosti, melodičnosti, gosto spleteni metaforiki in naelektreni čutnosti. ▸ Andraž Polič költészetére jellemző a sajátos hangzás, a dallamosság, a sűrűn szőtt metaforák és a feszült érzékiség.
Natančno ve, kaj hoče, njegovi filmi so gosto spleteni kot mreža, a igralcem pušča veliko svobodo. ▸ Pontosan tudja, mit akar, a filmjei koherensen összefonódnak, mint egy háló, de nagy szabadságot ad a színészeinek.
Pokazalo se je še, da je slovenska mreža organizacij v primerjavi z drugimi gosto spletena, kar pomeni, da zelo velik del organizacij sodeluje med seboj. ▸ Az is kiderült, hogy a szlovéniai szervezetek hálózata a többihez képest sűrűn szőtt, ami azt jelenti, hogy nagyon sok szervezet működik együtt egymással.

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

strésati (-am) | strésti (strésem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia

2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

1. scuotersi, riscuotersi

2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie

stvár (-í) f

1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali

4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi

6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé