Franja

Zadetki iskanja

  • occultātiō -ōnis, f (occultāre) skrivanje, prikrivanje, zakrivanje: ferae quaedam se occultatione tutantur Ci., cuius rei nula est occultatio C. kar se nikakor ne da prikriti, o. in speluncā Plin., o. stellarum Plin. zatemnitev; pren.: quae libido se non … proiciet aut occultatione propositā aut impunitate ...? Ci.; occ. kot ret. t.t. (= praeteritio, gr. παράλειψις) preskok (če govornik reče, da hoče preskočiti to, o čemer pravkar govori, ali da tega ne ve ali noče povedati): Corn. (4, 27; v nekaterih rokopisih najdemo na tem mestu occupatio v enakem pomenu).
  • odkrit3 (-a, -o) aufrichtig; (odkritosrčen) offenherzig, govorjenje: freimütig, frei von der Leber weg; sovražnik, nasprotnik: erklärt, deklariert; sovraštvo, nasprotovanje, norčevanje: unverblümt
    pripraviti do odkritega nastopa (jemanden) aus der Reserve locken
    biti odkrit (vse naravnost povedati) aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
  • odkríto franchement, en toute franchise (ali sincérité, liberté) , sincérement, carrément, sans façon, sans arrière-pensée

    odkrito brez pretvarjanja à visage découvert
    odkrito govoriti parler franchement
    odkrito igrati jouer franc jeu
    odkrito pogledati komu v oči regarder quelqu'un bien en face
    odkrito postopati (figurativno) y aller carrément (ali rondement)
    odkrito povedano à vrai dire, à franchement parler
    odkrito povedati dire franchement (ali ouvertement, carrément)
    reči popolnoma odkrito dire en toute franchise
  • odločno [ó] entschlossen, entschieden, urejati zadeve: zügig
    odločno poseči vmes ein Machtwort sprechen
    odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    odločno zavračati kaj (etwas) weit von sich weisen
    odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten
  • Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • okolišávati -lìšāvām po okoliših govoriti: kazati komu što bez okolišavanja naravnost, brez ovinkov povedati
  • okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
    povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
    okrasek iz vrvice alamaro
    pejor. okraski retoricume, svolazzi
  • opravičílo (-a) n scusa, scusante, giustificazione; discolpa, discarico;
    izmrmrati opravičilo mormorare una scusa
    povedati, reči kaj v opravičilo dire qcs. per scusare, giustificare
    opravičilo za težek gospodarski položaj la causa della difficile situazione economica
  • ordine m

    1. vrsta, red, razpored:
    dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
    persona d'ordine redoljubna oseba
    essere in ordine biti urejen
    turbare l'ordine pubblico motiti javni red
    con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

    2. voj. razpored, razvrstitev

    3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
    ordine d'idee način razmišljanja
    ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
    ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
    ordine di alberi (filare) vrsta dreves
    ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

    4. red, razred, kategorija; sloj:
    l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

    5. relig. red:
    ordini mendicanti beraški redovi

    6. relig. (sveti) red

    7. biol. red

    8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
    di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
    di second'ordine drugorazreden, zanič
    in ordine a kar zadeva, glede

    9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
    dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
    ordine del medico zdravnikov predpis
    ordine di pagamento plačilni nalog
    fino a nuovo ordine do nadaljnjega
    parola d'ordine geslo; pren. navodilo
    ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

    10. trgov. naročilo
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

    d'oreille po posluhu
    jusqu'aux oreilles do ušes
    par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
    oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
    oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
    oreille-de-souris (botanique) spominčica
    les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
    en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
    avoir l'oreille basse biti ponižen
    avoir l'oreille dure biti naglušen
    avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
    avoir l'oreille fine dobro slišati
    avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
    avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
    baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
    avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
    n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
    dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
    dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
    dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
    donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
    dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
    échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
    écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
    n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
    entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
    être dur d'oreille biti naglušen
    faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
    fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
    frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
    gager ses oreilles staviti svojo glavo
    se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
    laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
    laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
    marcher l'oreille basse biti osramočen
    mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
    ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
    recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
    rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
    souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
    tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
    tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
    se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
    venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
  • ovínek viraje m ; curva f ; rodeo m

    nevaren (oster, na desno, na levo) ovinek viraje difícil (cerrado, a destra, a izquierda)
    velik ovinek curva abierta
    brez ovinkov (fig) sin rodeos, sin ambages (ni rodeos), rotundamente
    po ovinkih indirectamente, con rodeos, dando rodeos
    napraviti ovinek dar (ali hacer) un rodeo, rodear
    rezati ovinek cortar la curva
    (pre)voziti ovinek tomar (ali hacer ali virar) una curva (ali un viraje)
    brez ovinkov povedati fam no tener pelos en la lengua
  • pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

    kratka pamet mémoire courte
    kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
    počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
    počasne pameti dur de tête
    zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
    na pamet de mémoire, par cœur
    biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
    biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
    imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
    izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
    napisati na pamet écrire de mémoire
    naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
    ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
    povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
    priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
    priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
    prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
    ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
    spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
    spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
    s pametjo raisonnablement
    to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
    kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
    ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
    prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
    ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • paquet [pakɛ] masculin paket, zavitek, omot; sveženj (d'actions delnic)

    un paquet de velika množina (količina)
    par petits paquets v obrokih
    par paquets v zaporednih količinah, v skupinah
    paquets pluriel de brouillard meglene krpe
    paquet de cigarettes zavojček cigaret
    paquet de mer velik val
    paquet de nerfs živčna oseba, živčnež
    paquet d'os zelo mršava oseba
    paquet de vent piš, sunek vetra
    donner, lâcher son paquet à quelqu'un ostro in zasluženo koga kritizirati, grajati
    faire son paquet, ses paquets (figuré) povezati culo, oditi
    hasarder, risquer son paquet (figuré) prevzeti nase riziko
    lâcher son paquet (familier) povedati vse, kar imamo na srcu
    mettre (tout) le paquet (figuré) dati vse od sebe, zastaviti vse svoje sile
    porter son paquet biti grbav
    avoir, recevoir son paquet (figuré) biti upravičeno kritiziran, grajan
  • parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

    pour ainsi parler tako rekoč
    sans parler de neglede na
    c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
    parler d'abondance govoriti nepripravljen
    parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
    parler à son bonnet govoriti samemu sebi
    parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
    parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
    parler en dormant govoriti v spanju
    il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
    parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
    parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
    parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
    parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
    parler en maître govoriti z avtoriteto
    parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
    parler du nez govoriti skozi nos
    parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
    parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
    parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
    parler à la radio govoriti na, po radiu
    parler raison pametno govoriti
    parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
    si j'ose parler ainsi če smem tako reči
    vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
    à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
    trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
    cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
    cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
    tu parles! in kako! seveda! mislim da!
    (populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
    parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
    ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
    n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
    quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda
  • pelillo moški spol lasek, dlačica

    a pelillo zelo natančno
    ¡pelillos a la mar! brišimo (pozabimo) to!
    reparar en pelillos zadrževati se pri malenkostih
    no tener pelillos (pelos) en la lengua odkrito (naravnost) povedati
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • perifrasi f

    1. perifraza; opis

    2. slabš. okolišenje:
    dire una cosa senza perifrasi kaj povedati brez ovinkov