Franja

obráz face; pesniško visage; (figurativno lice, zunanjost) countenance

obráz od spredaj full face
obráz od strani (profil) half face
bled obráz pale (ali livid) face
kozàv obráz pockmarked (ali pitted) face
naguban obráz wrinkled face
odbijajoč obráz forbidding face
smehljajoč se obráz smiling face (ali countenance)
mračnega, jeznega obráza gloomy-visaged
lep obráz good looks pl
upadel, udrt obráz hollow (ali sunken) cheeks pl
v potu svojega obráza in the sweat of one's brow
tu je mnogo novih obrázov here are a lot of new faces
brisati si obráz to mop one's face (with a handkerchief)
delati obráze to pull (ali to make) faces, to grimace
gledati koga v obráz to look someone in the face
napraviti kisel obráz to pull (ali to make) a wry face (ob čem at something)
napraviti prijazen obráz to look pleasant
napravil je dolg obráz (figurativno) his countenance fell, he made (ali pulled) a long face
napraviti jezen obráz to have an angry look
pačiti obráz to grimace, to pull (ali to make) faces, to make grimaces, to distort one's face, to scowl
ne upa se mi pogledati v obráz he dare not look me in the face
pokazati svoj pravi obráz (sneti krinko) (figurativno) to throw off one's disguise
v obráz (naravnost) komu povedati to tell someone straight to his face
komu v obráz reči to say to someone's face
v obráz sem mu to rekel I said it to his face
v obráz se smejati to laugh in someone's face
udariti koga po obrázu to smack someone's face
zagrniti, zastreti si obráz to veil one's face
v obráz zijati koga to stare someone full in the face

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

occultātiō -ōnis, f (occultāre) skrivanje, prikrivanje, zakrivanje: ferae quaedam se occultatione tutantur Ci., cuius rei nula est occultatio C. kar se nikakor ne da prikriti, o. in speluncā Plin., o. stellarum Plin. zatemnitev; pren.: quae libido se non … proiciet aut occultatione propositā aut impunitate ...? Ci.; occ. kot ret. t.t. (= praeteritio, gr. παράλειψις) preskok (če govornik reče, da hoče preskočiti to, o čemer pravkar govori, ali da tega ne ve ali noče povedati): Corn. (4, 27; v nekaterih rokopisih najdemo na tem mestu occupatio v enakem pomenu).

odkrit³ (-a, -o) aufrichtig; (odkritosrčen) offenherzig, govorjenje: freimütig, frei von der Leber weg; sovražnik, nasprotnik: erklärt, deklariert; sovraštvo, nasprotovanje, norčevanje: unverblümt
pripraviti do odkritega nastopa (jemanden) aus der Reserve locken
biti odkrit (vse naravnost povedati) aus seinem Herzen keine Mördergrube machen

odkríto franchement, en toute franchise (ali sincérité, liberté) , sincérement, carrément, sans façon, sans arrière-pensée

odkrito brez pretvarjanja à visage découvert
odkrito govoriti parler franchement
odkrito igrati jouer franc jeu
odkrito pogledati komu v oči regarder quelqu'un bien en face
odkrito postopati (figurativno) y aller carrément (ali rondement)
odkrito povedano à vrai dire, à franchement parler
odkrito povedati dire franchement (ali ouvertement, carrément)
reči popolnoma odkrito dire en toute franchise

odločno [ó] entschlossen, entschieden, urejati zadeve: zügig
odločno poseči vmes ein Machtwort sprechen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
odločno zavračati kaj (etwas) weit von sich weisen
odločno se upreti čemu (einer Sache) Einhalt gebieten

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho

oído

jamás visto ni oído nezaslišan
oído m sluh; (notranje) uho
oído tardo naglušnost
oído fino tenkoslušnost
decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
eso suena mal al oído to se slabo sliši
tener el oído duro naglušen biti
tocar de oído (gl) igrati po posluhu
tardo, duro de oído naglušen
aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
dar oídos (a) koga poslušati
hacer oídos sordos (a) ne poslušati
hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
llegar a oídos (de) na ušesa priti
soy todo oídos sama ušesa so me
prestar oídos poslušati
me suenan los oídos v ušesih mi zveni
taparse los oídos ušesa si mašiti
zumbido de oídos šumenje po ušesih

okolišávati -lìšāvām po okoliših govoriti: kazati komu što bez okolišavanja naravnost, brez ovinkov povedati

okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
okrasek iz vrvice alamaro
pejor. okraski retoricume, svolazzi

opravičílo (-a) n scusa, scusante, giustificazione; discolpa, discarico;
izmrmrati opravičilo mormorare una scusa
povedati, reči kaj v opravičilo dire qcs. per scusare, giustificare
opravičilo za težek gospodarski položaj la causa della difficile situazione economica

ordine m

1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti

2. voj. razpored, razvrstitev

3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)

4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija

5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi

6. relig. (sveti) red

7. biol. red

8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede

9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje

10. trgov. naročilo

orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu

4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

ovínek viraje m ; curva f ; rodeo m

nevaren (oster, na desno, na levo) ovinek viraje difícil (cerrado, a destra, a izquierda)
velik ovinek curva abierta
brez ovinkov (fig) sin rodeos, sin ambages (ni rodeos), rotundamente
po ovinkih indirectamente, con rodeos, dando rodeos
napraviti ovinek dar (ali hacer) un rodeo, rodear
rezati ovinek cortar la curva
(pre)voziti ovinek tomar (ali hacer ali virar) una curva (ali un viraje)
brez ovinkov povedati fam no tener pelos en la lengua

pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu

pámeten (-tna -o)

A) adj.

1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
pameten človek uomo di giudizio, di senno
pametne besede parole sensate
pametna politika politica saggia
biti strašno pameten avere un gran cervello

2. intelligente, perspicace

3. calmo, posato

4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

B) pámetni (-a -o) m, f, n
povedati nekaj pametnih dire parole assennate
PREGOVORI:
pametnejši odneha il più saggio cede
po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse

paquet [pakɛ] masculin paket, zavitek, omot; sveženj (d'actions delnic)

un paquet de velika množina (količina)
par petits paquets v obrokih
par paquets v zaporednih količinah, v skupinah
paquets pluriel de brouillard meglene krpe
paquet de cigarettes zavojček cigaret
paquet de mer velik val
paquet de nerfs živčna oseba, živčnež
paquet d'os zelo mršava oseba
paquet de vent piš, sunek vetra
donner, lâcher son paquet à quelqu'un ostro in zasluženo koga kritizirati, grajati
faire son paquet, ses paquets (figuré) povezati culo, oditi
hasarder, risquer son paquet (figuré) prevzeti nase riziko
lâcher son paquet (familier) povedati vse, kar imamo na srcu
mettre (tout) le paquet (figuré) dati vse od sebe, zastaviti vse svoje sile
porter son paquet biti grbav
avoir, recevoir son paquet (figuré) biti upravičeno kritiziran, grajan

parler² [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

pour ainsi parler tako rekoč
sans parler de neglede na
c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
parler d'abondance govoriti nepripravljen
parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
parler à son bonnet govoriti samemu sebi
parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
parler en dormant govoriti v spanju
il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
parler en maître govoriti z avtoriteto
parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
parler du nez govoriti skozi nos
parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
parler à la radio govoriti na, po radiu
parler raison pametno govoriti
parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
si j'ose parler ainsi če smem tako reči
vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
tu parles! in kako! seveda! mislim da!
(populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda

pelillo moški spol lasek, dlačica

a pelillo zelo natančno
¡pelillos a la mar! brišimo (pozabimo) to!
reparar en pelillos zadrževati se pri malenkostih
no tener pelillos (pelos) en la lengua odkrito (naravnost) povedati