Franja

δεύω² (gl. δέω² ) [act. samo aor. ἐδεύησεν; sicer med. fut. δευήσομαι] ep. 1. sem oddaljen od, nimam česa τινός, pogrešam, potrebujem, treba mi je, trpim pomanjkanje, stradam, ἐδεύησεν δ' οἰήιον ἄκρον ἱκέσθαι malo je manjkalo, da ni (skoro bi bil) dosegel vrh krmila. 2. zaostajam za kom τινός.

ἐλάττωμα, ατος, τό (ἐλαττόω) poškodba, škoda, izguba, pomanjkanje.

ἐλ-λείπω 1. trans. notri zapuščam, ostavljam, opuščam, zanemarjam μηδὲν λέγων, τὸ μὴ οὐ πυθέσθαι; ἐμαυτῷ πολλά odrekam si. 2. intr. in pass. a) preostajam, zaostajam τινός, τινί, ἔν τινι, εὖ ποιῶν v povračevanju dobrot; b) manjkam, nedostajam, nimam česa, manjka mi; impers. ἐλλείπει μοί τινος manjka mi česa, ὧν ἐνέλειπε τῇ πόλει česar država ni imela; τὸ ἐλλεῖπον pomanjkanje, nedostatek, napaka, krivda.

ἔλλειψις, εως, ἡ zaostajanje, nedostatek, pomanjkanje.

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.

ἔνδεια, ἡ nedostatek, pomanjkanje, potreba, uboštvo, revščina.

ἐν-δέω² [fut. ἐνδεήσω, aor. ἐνεδέησα] 1. nedostajam, manjkam; impers. ἐνδεῖ manjka česa, potreba je. 2. med. z aor. pass. ἐνεδεήθην sem brez česa, trpim pomanjkanje, potrebujem.

ἐπι-λείπω 1. intr. poidem, zmanjka mi česa λόγος, τῷ σίτῳ ἐπιλιπόντι πιέζομαι tare me pomanjkanje žita, ὁ σῖτος (τὰ ἐπιτήδεια) ἐπέλιπε τὸ στράτευμα živež je pošel vojski, ὕδωρ voda usiha, vode primanjkuje; tudi z acc. osebe: ὕδωρ μιν ἐπέλιπε zmanjkalo mu je vode, τῶν ὄμβρων ἐπιλιπόντων τοὺς ποταμούς ako ne dovažajo rekam vode. 2. trans. a) zapustim ἐλπίδες, ἡμέρα, χρόνος με dan, čas mi pri tem poteče, Σκάμανδρος τὸ ῥέεθρον zapusti strugo, se posuši; pass. zaostajam, τὸ ἐπιλειπόμενον zaostali del; b) opustim οὐδὲν τῶν ἐμῶν.

ἐπίλειψις, εως, ἡ (ἐπι-λείπω) pomanjkanje, izostajanje τινός.

ἐρημία, ἡ (ἔρημος) 1. samota, samotna pokrajina, puščava NT, pustinja. 2. osamelost, zapuščenost, ἐρημίαν ἄγω, ἔχω samotarim, živim v samoti, zapuščen sem. 3. pomanjkanje, odsotnost τινός.

ὀλιγανθρωπία, ἡ pomanjkanje ljudi, majhno število prebivalcev, ὀλιγανθρωπία γίγνεται število prebivalcev se manjša.

πενία, ἡ, ion. -ίη (πένομαι) uboštvo, siromaštvo, revščina, beda, pomanjkanje.

πόθος, ὁ 1. hrepenenje, koprnenje, želja, τινός po čem, σός po tebi; pl. hrepeneča ljubezen. 2. pogrešanje, pomanjkanje.

πολυ-αρχία, ἡ (ἄρχω) mnogovladje, pomanjkanje edinstva v vrhovnem poveljništvu.

σῑτοδεία, ion. -δηίη, ἡ (δέομαι) pomanjkanje žita, draginja, lakota.

σπανίζω in pass. (σπάνις) trpim pomanjkanje, imam malo, sem v potrebi, nimam, primanjkuje mi τινός.

σπανιότης, ητος, ἡ σπάνις, εως, ἡ pomanjkanje, potreba, sila, redkost.

σπανοσῑτία, ἡ (σπάνις, σῖτος) pomanjkanje žita ali krme.

στενός 3, ion. στεινός [Et. iz στενϝός] comp. at. στενότερος, sup. στενότατος ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) ἡ στενή ozka proga (dežele); τὸ στενόν in τὰ στενά ožina, soteska, klanec; b) τὸ στενόν skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska.

τητάομαι pass. poet. [Et. dor. τᾶταω, slov. tat, tajiti, taj(en)] oropan sem česa, trpim pomanjkanje, pogrešam kaj, stradam τινός, τὸ τητᾶσθαι pomanjkanje.