Franja

kočnik [ó] moški spol (-a …) anatomija der Backenzahn, der Molarzahn
mali kočnik vorderer Backenzahn

kȍla kôlā s mn.
1. voz: kola sa lotrama lojtrski voz; mrtvačka kola
2. voz, vagon: željeznička, spavaća, službena, salonska kola; kola za ručavanje, jedilni voz
3. voz, avto: sportska, trkaća, sanitetska, policijska kola
4. tank: borna kola blindirana, izvidačka kola
5. putovati na -ima potovati na vozu; putovati -ima potovati z vozom; izgrditi koga na pasja kola hudo ozmerjati koga; upreći koga u tuda kola
6. Velika, Mala kola astr. veliki, mali voz

konj³ [ô] moški spol (-a …)
živalstvo, zoologija povodni konj das [Flußpferd] Flusspferd (mali [Zwergflußpferd] Zwergflusspferd, veliki/nilski [Flußpferd] Flusspferd, Nilpferd)

koprivar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija metulj: der Fuchs (mali Kleiner, veliki Großer)

kòprivār m zool. koprivar; mali koprivar zool. mali koprivar, Aglais urticae

kor [ó] moški spol (-a …) der Kirchenchor, der Chor (zoženi eingezogener), -chor (benediktinski Benediktinerchor, stopnjevani Staffelchor, triapsidalni Dreikonchenchor)
mali kor das Chörlein
sedež v koru der Chorstuhl

kormoran moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Kormoran (gvanski Guanay-Kormoran, kapski Kap-Kormoran, očalasti Brillen-Kormoran, pegasti Flecken-Kormoran, veliki Gewöhnlicher Kormoran)
kormoran vranjek die Krähenscharbe
črni kormoran Schwarzer Kormoran
mali kormoran die Zwergscharbe

kozlič|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija hrošč: der Bockkäfer, der Bock
hišni kozliček Hausbock
hrastov kozliček (strigoš) Großer Eichenbock, Heldbock, Spießbock
veliki/južnoameriški kozliček Harlekinbock
moškatni kozliček Moschusbock
osji kozliček Wespenbock
planinski kozliček Alpenbock
robinijev kozliček Robinienbock
topolov kozliček Pappelbock (veliki Großer Pappelbock, mali Espenbock)

kratkoprsti škrjanec moški spol živalstvo, zoologija rod in vrsta: die Kurzzehenlerche (mali die Stummellerche)

krivokljun moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Kreuzschnabel (veliki Kiefern-Kreuzschnabel, mali Fichten-Kreuzschnabel, beloperuti Binden-Kreuzschnabel)

krog¹ [ó] moški spol (-a …)

1. linija in lik: der Kreis (tudi matematika), -kreis (barvni Farbkreis, enotski matematika Einheitskreis, matematika glavni Großkreis, Hauptkreis, matematika krivinski Krümmungskreis, mali Nebenkreis, geografija poldnevniški Meridiankreis, Längenkreis, matematika očrtani Umkreis, pričrtani Ankreis, geografija širinski Breitenkreis, matematika včrtani Inkreis, vodilni Leitkreis)
koncentrični krogi množina konzentrische Kreise množina
četrt kroga der Viertelkreis
kvadratura kroga die Quadratur des Kreises
… kroga Kreis-
(oblika die Kreisform, obseg der Kreisumfang, površina der Kreisinhalt, premer der Kreisdurchmesser, središče der Kreismittelpunkt)
v obliki kroga in Kreisform, kreisförmig

2. tehnika der Kreis, der Umlauf, der Kreislauf; letalstvo der Kreis, die Schleife; -kreis ( tehnikadelilni Teilkreis, kotalni Wälzkreis, elektrika krmilni Steuerkreis, nihajni Schwingungskreis, Schwingkreis, tehnika obračalni Wendekreis, tehnika osnovni Grundkreis, letalstvo sodčkasti Rollenkreis, tehnika temenski Kopfkreis, elektrika tokovni Stromkreis, fizika uglaševalni Abstimmkreis, astronomija veliki Großkreis, tehnika vznožni Fußkreis, elektrika zaporni Sperrkreis; šport, letalstvo ciljni Zielkreis)

3. (kolobar) der Zirkel; ljudi okrog česa: der Zirkel, der Kreis, der Ring
filozofija hermenevtični krog hermeneutischer Zirkel
šport okrog jahalne steze: der Zirkel; šport na tarči: der Ring
šport krogi množina gimnastika: Ringe množina
ples v krogu der Kreistanz, der Reigen

4.
šport cirkus: polni krog der Überschlag
pomorstvo jadranje: prvi/drugi/tretji krog erster/ zweiter/dritter Umlauf

5.
živalski krog der Tierkreis
znamenje živalskega kroga das Tierkreiszeichen

6.
začarani krog der Teufelskreis (znajti se v začaranem krogu in einen Teufelskreis geraten, priti iz začaranega kroga aus dem Teufelskreis wieder herauskommen, den Teufelskreis durchbrechen)

7. ukazi:
na desno krog! rechts um!
na levo krog! links um!
|
krog se zapira der Kreis schließt sich
v krogu im Kreise, okoli česa: ringsum
plesti v krogu rundstricken
vrteti se v krogu sich im Kreise drehen (tudi figurativno)

krtic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Wühlmaus (njivska Feldmaus, poljska (mali voluhar) Erdmaus, močvirska Sumpfmaus, sredozemska Mittelmeer-Feldmaus)
krtica novega sveta Neuweltmaus
debelorepa krtica Dickschwanzmaus
gozdna krtica (rdeča miš) Rötelmaus, Waldwühlmaus
kratkouha krtica Kleinwühlmaus
puščavska krtica (tekačica) Rennmaus
sibirska krtica Wurzelmaus
snežna krtica Schneemaus
vrtna krtica Kurzohrmaus

krúhek petit pain

kruhek namazan z maslom in marmelado tartine ženski spol de beurre et de confiture
obloženi kruhek (kulinarika) canapé moški spol, sandwich moški spol
mali, škofjeloški kruhek pain d'épice(s) de Škofja Loka

krvni obtok moški spol medicina der Kreislauf, Blutkreislauf
kolateralni krvni obtok Kollateralkreislauf
mali krvni obtok Lungenkreislauf
veliki krvni obtok Körperkreislauf

kudu moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija antilopa: der Kudu (mali Kleiner, veliki Großer)

kun|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija das Kaninchen (domači Haus-Kaninchen, das Karnickel)
divji kunec Wildkaninchen
gozdni kunec Waldkaninchen (belorepi Baumwolschwanz-Waldkaninchen, barjanski Sumpf-Waldkaninchen)
kratkouhi kunec Sumatrakaninchen
mali kunec Zwergkaninchen
afriški/rdeči kunec Rotkaninchen
riukiujski kunec Riu-Kiu-Kaninchen
ščetinasti kunec Borstenkaninchen
vodni kunec Wasserkaninchen
lov na kunce die Kaninchenjagd
reja kuncev die Kaninchenzucht
rejec kuncev der Kaninchenhalter

l, L f, m (črka) l:
l, L minuscola, maiuscola mali, veliki l
l come Livorno l kot Ljubljana (pri črkovanju)
profilo L tehn. L profil

lābēs -is, f (lābī)

I. abstr.

1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —

II. konkr. padec = kar pade na kaj

1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).

labod [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Schwan (črni Schwarzer Schwan, črnovrati Schwarzhals-Schwan, grbec Höcker-Schwan, pevec Sing-Schwan, pritlikavi/ mali Zwerg-Schwan, trobentač Trompeter-Schwan)

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.