Franja

konstanta samostalnik
1. fizika, matematika (nespremenljiva količina) ▸ állandó, konstans, konstans részSpremeni se tudi vrednost konstante ravnotežja, ker se spremeni temperatura. ▸ A hőmérsékletváltozás miatt az egyensúlyi állandó értéke is megváltozik.
Povezane iztočnice: ravnotežna konstanta, solarna konstanta, splošna plinska konstanta, Hubblova konstanta, časovna konstanta, dielektrična konstanta, konstanta ravnotežja, kozmološka konstanta, Planckova konstanta, plinska konstanta, influenčna konstanta, gravitacijska konstanta

2. (o stalnem delu) ▸ állandóVzemimo, da želimo poiskati samo konstante, ki so besedila. ▸ Tegyük fel, hogy csak olyan állandókat akarunk találni, amelyek szövegek.
Pisanje aneksov h koalicijski pogodbi bo postalo konstanta političnega delovanja. ▸ A koalíciós szerződés kiegészítőinek megfogalmazása állandó része lesz a politikai cselekvésnek.
Ponudba učnih mest ni konstanta in je odvisna od potreb delodajalcev. ▸ A képzési helyek kínálata nem állandó, és a munkaadók igényeitől függ.
Edina konstanta je sprememba, so rekli pametni. ▸ Az egyetlen állandó a változás, mondták a bölcsek.

kosil|o srednji spol (-a …) das Mittagessen
odmor za kosilo die Essenpause, Mittagpause
-essen (poročno Hochzeitsessen, skupno Gemeinschaftsessen)
pri kosilu bei Tisch, am Mittagstisch, zu Tisch
sesti h kosilu sich zum Tisch setzen

kraj⁶ moški spol (-a …)

1. (začetek, konec) das Ende
do kraja völlig, bis zum Letzten
do kraja pojesti/izčrpati leeressen, leerpumpen
iti h kraju zu Ende gehen
na vse kraje überallhin
od kraja začeti: vom Anfang, beim Anfang
vse od kraja restlos, ohne Unterschied
pri kraju am Ende (z mit)
v kraj weg
spraviti v kraj wegräumen, figurativno um die Ecke bringen
do kraja zemlje biblija bis ans Ende der Welt

2. konec in kraj:
ni ne konca ne kraja es will nie enden
brez konca in kraja ohne Ende, nicht enden wollend
(brezbrežen) uferlos
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen
na vseh koncih in krajih an allen Ecken und Enden
od konca do kraja vom Anfang bis zum Ende
z vseh koncev in krajev von allen Ecken und Enden, von überallhin
v pravljicah: von aller Herren Ländern

kráj¹ place; locality, locus, pl loci ali locuses; site; spot; (vas) village; (konec) end, finish

od krája do krája from place to place
iz krája v kráj from one place to another
od krája (od začetka) from the beginning
na kráju samem on the spot
od konca do krája from one end to the other, thoroughly
iz vseh krájev from all parts, from all quarters
na istem kráju at the same place
rojstni kráj birthplace, place of birth, one's native place
kráj in datum place and date
kráj dejanja scene of action
odmaknjen kráj a remote spot, ZDA pogovorno a one-horse town
na vseh koncih in krájih all over the place
moja potrpežljivost je pri kráju my patience is exhausted
moja zaloga gre h kráju my stock is running low (ali is running short)
z njim je pri kráju his end is near (ali nigh)
to mi ni bilo niti na kráju pameti I never dreamt of it, far be it from me
sem pri kráju s svojo pametjo I am at my wits' end
temu ni ne konca ne krája there is no end to it
kako ti ugaja ta kráj? how do you like this place?
nisi me poslušal do krája you haven't heard me out
potegniti krajši kráj (figurativno) (biti premagan, izgubiti) to come off a loser
drugi kráji druge šege every country has its customs
brez konca in krája endless, prislov endlessly
vsi do krája all without exception, nobody excepted
iti do krája (do konca) (figurativno) to go the whole hog

kráj¹ (-a) m

1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare

2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa

3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso

4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi

kráj² (konec) (časovno) fin m ; término m ; (končanje) terminación f

od kraja al principio
(že) takoj od kraja ya desde el principio
na vseh koncih in krajih por doquiera, en todas partes
biti pri kraju (o zalogah, močeh) agotarse, estar agotado
z njim gre h kraju está muriéndose, está para morir; fam está en las últimas
biti pri kraju s svojo pametjo no saber, ya que decir (ali contestar)
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar; esto es inacabable, fam aquí hay tela para rato
iti h kraju tocar a su fin, acabarse, fig extinguirse, (zmanjkovati) ir escaseando
napraviti kraj čemu poner término a, dar fin a

krč medicina cramp; convulsion; spasm

mrtvični krč (tetanus) lockjaw
nauk o krčih spasmology
nagnjenje h krčem spasmophilia
krč me je prijel I caught cramp, I was seized with cramp
dobiti bolezenski napad krča to go into convulsions; to have a bad attack of cramp
povzročiti krče to affect with cramp, to cramp
želodčni krči cramps pl, spasm in the stomach

krč moški spol (-a …) medicina der Krampf; der Krampfzustand, die Verkrampfung
čeljustni krč die Kieferklemme, Kiefersperre
-krampf (v mečih Wadenkrampf, maternični Gebärmutterkrampf, mišični Muskelkrampf, nožnični Scheidenkrampf, vročinski Fieberkrampf, žilni Gefäßkrampf)
otrpni krč (tetanus) der Starrkrampf, Wundstarrkrampf
kot krč, podoben krču krampfartig
ki lajša krče krampflindernd
ki pomirja krče krampfstillend, krampflösend
nagnjenje h krčem die Krampfneigung

kredít crédit moški spol

kratkoročni (srednjeročni, dolgoročni) kredit crédit à court (moyen, long) terme
na kredit à crédit
imeti kredit pri kom avoir du crédit auprès de quelqu'un
odobriti (dovoliti) kredit consentir (ali accorder, octroyer, allouer) un crédit
prekoračiti kredit dépasser un crédit
zateči se h kreditu, poseči po kreditu avoir recours à un crédit, recourir à un crédit

kredít crédito m

dolgoročni (kratkoročni) kredit crédito a largo (corto) plazo
(ne)omejen kredit crédito (i)limitado
dodaten (nepokrit) kredit crédito suplementario (descubierto)
kredit iz javnih sredstev crédito público
neizterljiv kredit crédito incobrable
odprt, blanko kredit crédito abierto
odobritev (odprtje, omejitev) kredita concesión f (apertura f, restricción f) de (un) crédito
dobiti, imeti kredit obtener, tener crédito
odobriti kredit conceder (ali otorgar) un crédito
odobriti komu kredit do višine od ... conceder (ali abrir) un crédito a favor de alg hasta el límite de...
izgubiti kredit haber perdido el crédito
odpreti kredit abrir un crédito
prekoračiti kredit exceder el límite de un crédito
kupiti, prodati na kredit comprar, vender a crédito
zateči se h kreditu, poseči po kreditu recurrir a un crédito

krščánstvo Christianity, Christendom; the Christian world

spreobrniti h krščánstvu to christianize, to convert to Christianity

krščánstvo cristianismo m

spreobrniti h krščanstvu convertir al cristianismo; (deželo) evangelizar, cristianizar
sprejeti krščanstvo abrazar la fe cristiana

krvavit|ev ženski spol (-ve …) medicina die Blutung, das Bluten (črevesna Darmblutung, iz nosu Nasenbluten, iz želodca Magenbluten, možganska Gehirnblutung, Hirnblutung, mazna Schmierblutung, ponovna Nachblutung, vmesna Zwischenblutung)
nagnjenje h krvavitvam die Blutungsneigung
sredstvo za zaustavljanje krvavitve das Blutstillungsmittel
ustavitev krvavitve die Blutstockung, Blutstillung

kvalitéta (-e) f

1. (kakovost) qualità:
prehod od kvantitete h kvaliteti passaggio dalla quantità alla qualità

2. (pozitivna lastnost) qualità, dote, vaglia, bontà:
za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete per un atto così sono necessarie (grandi) qualità morali
šah. zgubiti, žrtvovati kvaliteto perdere, sacrificare una qualità

3. ekst. pl. kvalitete corredo; numeri:
ima vse kvalitete, ki so potrebne za uspeh ha tutti i numeri per riuscire

4. lingv. qualità (della vocale)

lābor¹, lābī, lāpsus sum (prim. gr. ὀλιβρός spolzek, lat. lūbricus, stvnem. slīfan = nem. schliefen, schlüpfen smukniti, zmuzniti se) brez spotike, enakomerno, polagoma, lahno gibati se, od tod

1. zdrkniti, zdrsniti, (z)drčati, (z)drseti, (s)polze(va)ti, spustiti (spuščati) se navzdol ali navzgor, pasti (padati): quia continenter laberentur et fluerent omnia Ci. ker se vse giblje, involutae labuntur (cupae) C. se spustijo, demissum lapsi per funem V. spustivši se navzdol, lapsa cadunt folia V. se izmakne(jo) in pada(jo), lapsus ab arbore ramus O., stella de caelo lapsa V. padla, ki se je utrnila (= utrinek), stellas … videbis praecipitis caelo (po nebu, na nebu) labi V., sidera, quae vaga et mutabili ratione labuntur Ci. se lahno gibljejo (premikajo), signa videntur labier (= labi) adversum nimbos Lucr., sidera cuncta notat tacito labentia caelo (po nebu, na nebu) V., in Oceanum sidera lapsa cadunt Pr. padajo in zatonejo v Ocean (v morje), labi montibus (z gorá) Val. Fl., ex rupe Cu. s skale pasti, per gradus L. zvrniti se po stopnicah, in vanum manus lapsa Cu. je zamahnila, populus in diversa labitur Iust. se razkropi (razide, razhaja); (o kačah) lesti, plaziti se, viti se: anguis lapsus per aras V. ki se je spustila čez žrtvenike = plazeča se po žrtvenikih, perque sinus crebros et magna volumina labens O., pigraque labatur circa donaria serpens O., l. circum tempora, inter vestes et levia tempora O., non squamoso labuntur ventre cerastae Pr.; (o vodovju) teči, priteči (pritekati): sub magnā labentia flumina terrā V., diversis lapsi de partibus (po nekaterih rokopisih de fontibus) amnes O., l. e fontibus Cu., sub terras O., in caput (izvir) suum retro O., labuntur altis interim ripis (abl. qualitatis) aquae H., toda: sinistrā labitur ripā amnis H. teče (se preliva) čez levi breg, prius vasto labentur flumina ponto, quam … Pr., altissima quaeque flumina minimo sono labi Cu., cum labantur assidue flumina Sen. ph., vado labente V., T. če vodovje odteče; (o drugih tekočih stvareh) teči, priteči (pritekati), kaniti (kapljati): l. truncis cavis H. (o medu), quae … in proximum mare labuntur T. (o jantarju), pressus pavore sanguis tardius labebatur T., quid sit, quod guttatim faciat pluviam labi Arn.; (o solzah) (pri)teči, kaniti (kapljati), utrniti (utrinjati) se, pasti (padati): humor et in genas furtim labitur H., labitur ex oculis nunc quoque gutta meis O., lacrimae strictum labuntur in ensem O.; (o ladji) teči, pluti: labitur uncta vadis abies O.; (o plovečih) pluti: l. rate per aequora O., aquā Pr.; (o plavalcih) plavati: per aequora in magno mari, medio amne O.; (o letečih po zraku) (vz)leteti, (vz)plavati, splavati s česa, spustiti (spuščati) se s česa ali kam: voca Zephyros et labere pennis V., columba aëre lapsa quieto V., labere, Nympha, polo V. spusti se (splavaj) z neba, l. sub sidera V., pronum per aëra O., cum lenis aetheriis ad te modo laberer auris Val. Fl.; (o padajočih, umirajočih) pasti (padati), s česa zdrkniti, (z)drčati, zvaliti se (na tla), zvrniti (zvračati) se, zgruditi se: calor ossa reliquit; labitur V., labentis equo describit vulnera Parthi H., semianimem ali moribundum ex equo (s konja) labi L., multis labentibus ex equis aut desilientibus L., illa super terram (na zemljo, na tla) defecto poplite labens O., suffoso equo labitur T., sub onere labitur Petr. šibiti se (omagovati) pod bremenom, multi sine morte labuntur Petr.; od tod: laberis, Oebalide, primā fraudate iuventā O. = umiraš, ille oculis … solutis labitur Stat., labimur, i, Dorceu, miseram solare parentem Stat. = omedlevam, moči me zapuščajo; (o verigi, telesnih udih) ohlapno (mlahavo) viseti: lapsa catena Pr. nenapeta, tenuata de nexibus membra labuntur Ps.-Q.; poseb. o udih umirajočih oseb = pobesiti (pobešati) se, mlahavo viseti: caput labens et iam languentia colla levat Lucan., lapsae genae Sen. tr., mālae labentes Suet.; subst. n. pl.: firmamenta fluidorum ac labentium Sen. ph. oslabelih in ohlapnih stvari; (o oblačilih, orožju ipd.) pasti (padati), zdrkniti (zdrkavati): tergo velamina lapsa O., soluta ac velut labens undique toga Q., labentibus super corpus armis L., lapsasque lacertis sponte sua fama est nullo solvente catenas O.; (o zgradbah, skalah) nagniti (nagibati) se (k padcu), (z)rušiti se, sesesti (sesedati) se, posesti (posedati) se, udreti (udirati) se: labentes deorum aedes H., lapsuramque domum subeas O., lapso fundamento Cu., silex iam iam lapsura cadentique … adsimilis V.; (o očeh zaspanih, spečih oseb) skupaj (z)lesti, zatisniti (zatiskati) se, skleniti (sklepati) se, zaklopíti (zaklapljati) se: labentes ocelli, lapsi somno ocelli Pr.; poseb. o očeh umirajočih = medleti, stekleneti: labuntur frigida leto lumina V., labentes oculos condere (zatisniti, zatiskati) O., labentes oculi Q., Ps.-Q. — Pogosto pren.: ilico res foras labitur, liquitur Pl. denar mu steče iz hiše, se razblini, quia sunt (vitia) in lubrico incitataque semel proclivi labuntur Ci. spolzijo, labi per iter declive senectae O. polzeti; (o besedah, govoru) teči: brevitate et celeritate syllabarum labi putat verba proclivius Ci., oratio sedate placideque labitur Ci., (sermo eius) prosā incipit, versu labitur, pedestri oratione finitur Hier.; (o času) (po)teči, preteči, hiteti, miniti: labente die convivia quaerit V., tot iam labentibus annis V., labuntur anni fugaces H., assiduo labuntur tempora motu, non secus ac flumen O., labitur occulte fallitque volubilis aetas, ut celer admissis labitur amnis aquis O., cito pede labitur aetas O., tardo pede lapsa vetustas O.; (o življenjskem dihu, življenju) pojemati, giniti: Charicles … labi spiritum (Tiberio) nec ultra biduum duraturum T., Macroni firmavit labens anima T.

2. razlesti (razlezovati) se, širiti se, razširiti (razširjati) se, šiniti skozi kaj, prešiniti (prešinjati) kaj, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati) v kaj: dolor lapsus ad ossa V., penitusque in viscera lapsum serpentis furiale malum (= venenum) V., frigus per artus labitur O., labique ut somnum sensit in artus O., l. in porticus T. (o ognju) preskočiti na stebrišča, zajeti stebrišča; occ.
a) = delabi s česa zdrkniti (zdrkavati), od česa odleteti (odleta(va)ti), mimo zdrkniti (zdrčati), mimo (vz)leteti: cum superiacta tela testudine laberentur T., ne adiectae voces laberentur atque errarent Ci. da se ne preslišijo; pren.: si viā lapsus est Sen. ph. če je zašel s prave poti, sed labor longius, ad propositum revertar Ci. (v govoru) predaleč zahajam od svoje zadeve; tako tudi: quin labebar longius nisi me retinuissem Ci., labi facultatibus Ulp. (Dig.) izgubiti svoje imetje, obubožati.
b) = elabi zdrkniti ven, izpasti: viscera lapsa O., Lucan., forte lapsa vox T. beseda, ki je slučajno ušla z jezika; (o osebah) izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se čemu, iz česa uiti (uhajati): e manibus custodientium lapsus Cu., lapsum e custodia (drugi: elapsum custodiae) … pergere ad paternos exercitus … fingebant T.; pren.: ante … Ararim Parthus bibet … , quam nostro illius labatur pectore voltus V. prej … bo Part pil Arar kot mi iz srca izgine …

3. spodrkniti (spodrkovati), spotakniti (spotikati) se: agaso pede lapsus H., homini nequam lapso et ut allevaretur roganti: „Tollat te“, inquit, „qui novit“ Q.; od tod metaf.
a) (z)motiti se, lahkomiseln, objesten biti, grešiti, pregrešiti se: labi autem errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci., errore communi lapsus est Ci., l. per errorem Ci. ep. ali errore Icti., propter imprudentiam Ci. ali imprudentiā L. imprudentiā in aliqua re Ci. ali l. imperitiā Icti., l. ambitione, casu, consilio, opinione, in officio Ci., numquam labēre, si te audies Ci. ep., in quo verbo lapsa consuetudo deflexit de via Ci., l. furore L., hac spe lapsus C., prevaran v tem upanju, verbo lapsus in ullo O. sem izustil kako nepremišljeno besedo, l. verbo Plin. iun., pravo favore labi mortales solent Ph., labi memoriā Sen. ph. spomin (komu) odpove, napačno se spomniti, (z)motiti se v svojem pomnjenju, mente lapsi Cels., Suet. blazn(ež)i, a vera ratione lapsi videntur Lucr. da so zašli …
b) nagniti (nagibati) se h komu, k čemu, skoraj pritegniti (pritezati, pritegovati) komu: labor eo, ut assentiar Epicuro Ci. nagibam se k temu, da bi pritrdil Epikurovemu nazoru, nekaj vabljivega vidim v Epikurovem naziranju, labi ad illos, qui … Ci.
c) (v kako stanje) priti (prihajati), zaiti (zahajati), zabloditi, zabresti, zagaziti v kaj: veremini, ne labar ad opinionem Ci. da zabredem v blodnjo, da zablodim, civitatum mores lapsi ad mollitiem Ci., labier (star. = labi) in vitium H., l. in errorem emendabilem L., omnia in externum morem lapsa sunt Cu., l. in gaudia Val. Fl., in adulationem T., in luxuriam, in segnitiam Iust., in somnum, in soporem Petr. zaspati.
d) nagniti (nagibati) se k padcu, polomu, propasti (propadati), (z)rušiti se, izginiti (izginjati), (iz)giniti, preminiti (preminevati): cum labentem et prope cadentem rem publicam fulcire cuperetis Ci., ferre praesidium labenti et inclinatae paene rei publicae Ci., equitem Romanum … experientiā patrimonii amplificandi labentem excepit, fulsit … Ci., labente iam re L., eo citius lapsa res est L. (o ugledu decemvirov), labente deinde paulatim disciplinā L., deinde ut magis magisque lapsi sint (sc. mores) L., lapsa fides O., vidi ego labentes acies Pr. umikajoče se bojne vrste, genus lapsum, lapsis rebus V., miserere domus labentis V., labens regia Iust.; subst. lāpsus -ī, m = nesrečnik, nesrečnež: qui sero lapsum revocatis amici Pr., regia, crede mihi, res est succurrere lapsis O.

Opomba: Pt. labundus 3 (okrepljen labens) valeč se, deroč: unda sub undis labunda Acc. ap. Non.

lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)

lastnoróčen de sa propre main, autographe

lastnoročna oporoka testament moški spol (h)olographe

lēnis¹ -e (verjetno iz indoev. kor. *le H- s pripono -no-; prim. sl. len)

1. rahel, lahen, mil, blag, krotek, nežen, voljan, lagoden, mehek: quid iudicant sensus? Dulce amarum, lene asperum Ci., vocis genera permulta … lene asperum, grave acutum … Ci., l. vox (naspr. acer clamor) Corn., somnus H., ventus Ci., lenissimus Onchesmites Ci. ep., lene vinum H. zaradi starosti voljno (gladko) = uležano, vinum lenius Ter., spiritum lenem agere Tib., color Plin., leni igni coquere Plin.; metaf.: servitutem lenem reddere Pl., l. clivus L. polagoma se dvigajoč, iugum praeruptum atque asperum, sed paulo leniore fastigio C. bolj lahnega naklona, lenia verba Ci., dixerat leniorem sententiam C., hominibus lenissimis ademit misericordiam Ci., nemo est, quin intellegat populum Romanum, qui quondam in hostes lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci., vos lene consilium … datis H., Faune, per meos fines lenis incedas H. milostljiv(o), dobrotljiv(o); z inf.: non lenis precibus fata recludere H. (ali non lenis precibus = inexorabilis neizprosen ali pa non lenis = neomečljiv; potem bi bilo treba precibus vezati z recludere).

2. metaf.
a) počasen, miren: gradus L., stagnum L. mirno (tiho) tekoča (tekoče), aquae lene caput H. žuboreč, l. venena Ci. počasi delujoči, volatus O., ingenium Ter., ingenium lenissimum Ci., lenis motus laterum Q.; poseb. o govoru: oratio … placida, summissa, lenis (naspr. fortis) Ci., genus lene (naspr. vehemens) Ci., neque … tractu orationis leni et aequabili perpolivit illud opus Ci., leniores epilogi Q.
b) kot gram. t.t. spiritus lenis šibki (mehki) pridih (naspr. spiritus asper): Prisc. — Adv.

I. lēniter

1. rahlo, lahno, tiho: leniter arridens Ci., per excubias custodum l. ire O., ventus l. pluvius Plin., stacte gustu l. amara Plin. malo, nekoliko, color aspectu l. blandus Plin. mila, ljubka; metaf.: collis l. acclivis C. ali l. editus collis L. zložno se dvigajoč, collis l. declivis C. polagoma se spuščajoč.

2. počasi, mirno, lahno, rahlo, ne hudo (ostro, močno, silno, na silo): l. iter facere C., accedere Auct. b. Afr., torrens lenius decurrit O., leniter saevire Plin., traducere l. aevum H., leniter, ex merito quicquid patiare, ferendum est O., l. alloqui L. prijazno, sin cunctetur atque agat lenius C. prepočasi, lenius proelio lacessere C. ne tako močno, lenissime sentire Ci. ep.; poseb. o govoru: leniter (naspr. aspere, atrociter) dicere Ci., Q., iamdiu multo dicis remissius et lenius quam solebas Ci., quam leniter, quam remisse, quam non actuose (agit versum Roscius)! Ci. —

II. adv. acc. n. sg. lēne rahlo, lahno: hortus … sectus humum rivo lene sonantis aquae O. šumeče (žuboreče) vode, l. resonare Sen. ph.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).