Franja

планировать

1. sestavljati načrt;

2. počasi še spuščati z izključenim motorjem, jadrati

повторно vnovič, znova, še enkrat

разладиться pokvariti se; ponesrečiti še; razglasiti se;
это дело разладилось stvar se je razdrla

разлёживаться, разлежаться predolgo ležati; zaradi dolgega valjanja si še zaželeti ležanja; valjati se

разучиваться, разучиться priti iz vaje, odvaditi še, (naučeno) pozabljati, pozabiti

растолстеть zdebeliti še, zrediti se

угорать, угореть

1. z dimom še zastrupljati, se zastrupiti; od dima zboleti;
что ты, угорел, что ли? ali si ob pamet?;

2. (z)manjšati se (pri topljenju, gorenju)

— Posebni izrazi: ante rem L. preden se je začel boj, a. lucem C. preden se je zdanilo, pred svitom, a. noctem Ci. še za dne, a. annum Col., Plin. iun. leto prej, a. annum Troianae cladis Iust. leto pred..., tako tudi: ante quadriennium T. štiri leta (po)prej, a. aliquot dies N. nekoliko dni prej; ante tempus
a) prezgodaj, predčasno: a. tempus excitatis suis L.
b) pred zakonito določenim časom: factus est consul bis, primum a. tempus, iterum... suo tempore Ci., ante tempus comitiorum causā revocati sunt L., magistratūs... a. tempus... cepit Suet.; toda: quod ante id tempus accidit nulli C. ali qui honos huic uni ante id tempus contigit N. ali ante hoc T. pred tem časom, doslej, do zdaj, quod ante tempus (= ante quod tempus) efficiat, constituit C. doklej; pesn. ante diem
a) prezgodaj, predčasno: Caesaribus virtus contigit a. diem O., tener a. diem vultu gressuque superbo vicerat aequales Stat., toda: ante hunc diem numquam Pl., Ter. do zdaj nikoli, ante eam diem invictus fuerat Cu. do takrat, ante certam diem decedere C. pred iztekom roka, ob roku, ante quem diem iturus sit C. ob katerem roku.
b) prezgodaj = pred časom, določenim od usode (o prezgodnji smrti): V. (Aen. IV, 697), filius a. diem patrios inquirit in annos O., hic dolor a. diem Pandiona misit ad umbras O. — Nam. die octavo ante Kalendas Decembres (skrajšano octavo Kalendas Decembres = VIII. KAL. DEC.) se je običajno govorilo in pisalo: ante diem octavum Kalendas Decembres (A. D. VIII. KAL. DEC.) Ci. = dne 24. novembra; tako tudi: ante diem quartum Idus Martias (A. D. IV. ID. MART.) Ci. = dne 12. marca. Izraz ante diem se šteje za eno besedo (ὑφ' ἕν = antediem) in se veže tudi s predlogoma in, ex: dixi ego idem in senatu caedem te optimatium contulisse in ante diem quintum Kalendas Novembres Ci. na 28. dan oktobra, comitia in ante diem tertium Nonas Sextiles... edixit L. na 3. dan avgusta, supplicatio... indicta est ex ante diem quintum Idus Octobres L. začenši od 11. dne oktobra. — Nam. tribus annis ante, quam... ali tribus ante annis, quam... „tri leta prej, kakor...“, se reče tudi ante tertium annum, quam... ali tertium ante annum, quam..., poklas. ante tres annos, quam.

Opomba: Vulg. z abl.: anteoculisomnium It.

3D samostalnik
tudi v pridevniški rabi (kratica za tridimenzionalen) ▸ 3DNa vrh smuči smo dali novo oblogo, ki ima učinek 3D. ▸ A sílécek tetejére új, 3D hatású bevonatot helyeztünk.
Novi predelavi filma iz leta 1981 daje najnovejša 3D tehnologija še bolj grozljiv pečat! ▸ Az 1981-es film új remake-jét a legújabb 3D technológia még félelmetesebbé teszi!

a veznik

1. vendar, ampak: doch sogar (a še strokovnjak komaj ve za to doch sogar ein Fachmann kennt das kaum); doch nur (berem že, a le kriminalke ich lese schon, doch nur Krimis)
a ne X doch kein X (besede, a ne dejanja Worte, doch keine Taten)

2. a zdaj und nun (prej so ga slavili, a zdaj … früher wurde er gefeiert, und nun …)

3. ampak: aber (majhen, a dober klein, aber fein; kratek, a strupen govor eine kurze, aber giftige Rede)
a (le) zakaj aber warum (denn)

a veznik et

obiščem vas pojutrišnjem, a ne jutri je viendrai vous voir après-demain et non pas demain; mais
ta deček je bistroumen, a len ce garçon est intelligent, mais paresseux; or
a zadeva je čisto drugačne narave or il s'agit de tout autre chose; quant à
jaz še ostanem tu, a moj prijatelj jutri odpotuje je reste ici, quant à mon ami il part demain; toutefois, cependant
a vendar imate prav toutefois (ali cependant) vous avez raison

abderit samostalnik
izraža negativen odnos (neumen človek) ▸ abderita [ostoba ember]
Našim abderitom se niti ne sanja, koliko bi se še dalo napraviti za našo kulturo v tujini. ▸ Ezek az ostobák nálunk nem is sejtik, mennyivel többet lehetne még tenni kultúránkért külföldön.

abortirati glagol
1. medicina, veterina (splaviti) ▸ abortál
V teh okoljih abortirajo ženske, ki zanosijo in niso poročene. ▸ Ezekben a közösségekben a hajadonként teherbe eső nők abortuszra mennek.
Če zbolijo breje živali, lahko v zadnjih osmih tednih brejosti abortirajo. ▸ Ha a vemhes állat megbetegszik, a vemhesség utolsó nyolc hetében elvetélhet.

2. (ustaviti; prekiniti) ▸ elvet
In parlament je pozval ustavno sodišče, naj neželeno referendumsko iniciativo abortira. ▸ És a parlament felszólította az alkotmánybíróságot, vesse el a nemkívánatos népszavazási kezdeményezést.
Imelo me je, da bi misijo abortiral, še preden se je začela. ▸ Ezt a küldetést legszívesebben még azelőtt leállítottam volna, mielőtt megkezdődött.

about¹ [əbáut] prislov
naokoli, naokrog, nekje v bližini; približno

all about povsod
about and about sem ter tja, tu pa tam; ameriško zelo podobno, enako
to be about biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdrav
to be about to do s.th. pravkar nameravati kaj storiti
to bring about povzročiti, uresničiti, dokazati
to come about pripetiti, zgoditi se
vojska, ameriško about face poln obrat, na desno!
to hang about potepati se v bližini
vojska left about! na levo!
a long way about velik ovinek
much about več ali manj
vojska right about! na desno!
pogovorno about right še kar prav
rumours are about govori se, širijo se govorice
to send to the right about zapoditi, ošteti koga
to set about to do s.th. lotiti se česa, začeti kaj
vojska about turn poln obrat; na levo; ameriško na desno
what are you about? kaj počneš?, kaj nameravaš?
mind what you are about pazi se

abundamiento moški spol (pre)obilica, obilje, pretek, prebitek

a mayor abundamiento s toliko večjo upravičenostjo, še zraven

acide [asid] adjectif kisel, kiselkast; rezek, oster, jedek; trpek; masculin kislina

fruit masculin encore vert et acide še zelen in kisel sadež
acide acétique, carbonique, clorhydrique, nitrique, sulfurique, tannique ocetna, ogljikova, solna, solitrna, žveplena, čreslena kislina
adresser une remarque acide à quelqu'un izreči komu jedko pripombo

adaptírati to adapt

adaptírati se to adapt someone
adaptírati se okoliščinam to adapt someone to circumstances
ni se še adaptiral svojemu novemu položaju he has not yet adapted himself to his new position
adaptírati za film to adapt for the screen

add [æd] prehodni glagol & neprehodni glagol
dodati, povečati; pristaviti; sešteti

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj
to add insult to injury še bolj poslabšati zadevo
to add the interest to the capital pripisati obresti h kapitalu
added to this vštevši

adút (-a) m igre atout (tudi pren.) trionfo; briscola:
imeti še kak adut avere qualche atout
ta igralec je glavni adut moštva per la squadra quel giocatore è l'asso nella manica

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).