Franja

bùnjīšte s
1. smetišče: blizu bunara nema mjesta za bunjište
2. gnojišče
3. gnoj: od sijena bunjište, od -a sijeno biva iz sena nastaja gnoj, iz gnoja pa seno

bupaeda -ae, m (iz gr. βούπαις) velik mladič: M.

būra -ae, f: Varr. in būris -is, acc. -im, f: Varr. ap. Serv., V., Arn. (najbrž osko-umbr. izpos. iz indoev. kor. gu, geu, prim. lat. imbūrus skrivljen, gr. γῡρόω krivim, γῡρός izbočen) krivina na zadnjem delu starorim. pluga, plužna nožica: ulmus flexa in burim V.

bure [bür] féminin

étoffe féminin de bure, manteau masculin de bure grobo, rjavo volneno blago (raševina), plašč iz tega blaga; minéralogie, mines slep jašek

burgus -ī, m, f (kot masc. iz gr. πόργος stražni stolp, trdnjava, kot fem. iz germ., prim. nem. Burg) grad, gradišče, stražišče, trdnjavica: Veg., Sid., Cod. Th., Cod. I., Isid.

búrka (-e) f

1. scherzo; buffoneria, burla:
pustimo burke! basta con gli scherzi!
uganjati, zbijati, zganjati burke buffoneggiare, fare il buffone
burke briti iz farsi gioco di, prendere in giro qcn.

2. gled. farsa

burleska samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (komično delo) ▸ burleszk, bohózat
2. (absurdna situacija; farsa) ▸ burleszk, bohózatPrava burleska je bil smučarski tek, proga je bila namreč izredno mehka, poleg tega pa nerodno urejena pri spustih in tekmovalci so imeli veliko padcev. ▸ Az igazi burleszk a sífutás volt, ugyanis a pálya rendkívül puha volt, ráadásul a lejtőknél nem volt rendesen karbantartva, ezért a versenyzők sokat estek.Televizijsko soočenje kandidatk in kandidatov za župana prestolnice pa je bilo svojevrstna burleska. ▸ A fővárosi főpolgármester-jelöltek televíziós összecsapása egyfajta bohózat volt.

3. (varietejska predstava, pogosto z vložki striptiza) ▸ burlesque
4. glasba (vrsta skladbe) ▸ burleszk, groteszk zenemű

burletta f

1. pomanjš. od ➞ burla majhna šala

2. šala, smešna prigoda:
prendere tutto in burletta jemati vse za šalo
mettere in burletta qcn., qcs. norčevati se iz koga, iz česa
far la burletta šaliti se

burro m

1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo

3. agr.
burro nero zrel gnoj

4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu

burrus 3 (iz gr. πυῤῥός) ognjene barve, živo rdeč, škrlatno rdeč: P. F. — Soobl. byrrus 3: Cypr., Prob., Serv.

buscar [c/qu] iskati, raziskovati, vpraševati po

buscarsela prebiti se
buscar cinco (tres) pies al gato prepir iz trte izviti
andar buscando beračiti
no me busques las costillas pusti me pri miru!
quien busca halla kdor išče, najde

buste [büst] masculin gornji del života (od glave da pasu); doprsje, doprsni kip, soha; ženske prsi

buste en plâtre doprsni kip iz mavca
portrait masculin en buste doprsni portret
dresser le buste vzravnati, dvigniti gornji del telesa

būteō -ōnis, m (onomatop. iz bu; prim. būbō)

1. navadna kanja: Plin., Arn.

2. bobnarica, bukač: Iuvenc. fr.

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

Buxentum -ī, n (iz gr. acc. Πυξόεντα: Πυξοῦς „zelenikovit“) Buksent, mesto v Lukaniji, ki so ga ustanovili Mesenci, pozneje rim. naselbina (zdaj Policastro Bussentino): L., Vell. idr. Od tod adj. Buxentius 3 buksentski: pubes Sil.

buxus -ī, f in buxum -ī, n (iz gr. πύξος) zelenika: Enn. fr. (z obl. buxum), Plin. (z obema obl.), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., buxus virens perpetuo O., densae foliis buxi O., Idaea buxus Val. Fl., Stat., multiformis, gradata Plin. iun.

2. met.
a) zelenikovina: torno rasile buxum V., ora buxo pallidiora O.
b) različni izdelki iz zelenikovine: piščal, svirka; v obl. buxum: Sen. tr., aëra... inflati complevit murmure buxi O., cava buxa Pr., inspirata buxa Stat.; v obl. buxus: tympana vos buxusque vocat Berecynthia V., longo foramine buxus O. (prim.: multifori tibia buxi O.), plurima buxus Stat.; vrtavka: volubile buxum V., buxum torquere flagello Pers; glavnik: crines depectere buxo O., caput intactum buxo Iuv.; pisalna deščica: Prud., vulgari buxo sordida cera fuit Pr.

Byrsa -ae, f (Βύρσα, iz sir. bîrtha grad) Birza, utrjen grad v Kartagini: L., V. Od tod adj. Byrsicus 3 birški, pesn. = kartažanski: tecta Sid.

caballo moški spol konj, žrebec; koza (stojalo) za žaganje ipd.; konj (pri šahu); kraljica (pri kartah); morski konjič; ponosna, ošabna oseba; vladohlepna ženska

caballo alazán rjavec (konj)
caballo árabe arabski konj
caballo de batalla bojni konj; konjiček, močna stran, moč; jedro prepira
caballo de brida ujahan konj
caballo capón konj skopljenec
caballo de carga tovorni konj
caballo de carreras dirkalni konj
caballo de columpio gugalni konj
caballo corredor dirkalni konj
caballo del diablo kačji pastir (žuželka)
caballo de madera leseni konj, telovadna koza
caballo marino morski konjič; povodni konj
caballo negro vranec
caballo padre (plemenski) žrebec
caballo de (pura) sangre, caballo de raza čistokrven konj
caballo de varas vprežni konj
uña de caballo (rast) navadni lapuh
(fuerza de) caballo konjska sila
a caballo jež, jahaje, na konju
soldado de a caballo vojak konjenik
a mata caballo kot puščica hitro; nenadoma, silovito
huir a uña de caballo v diru ubežati; z velikim naporom se izvleči iz stiske
ir (montar) a caballo jahati, jezditi
ir en el caballo de San Fernando (San Francisco) pešačiti
subir a caballo konja zajahati
a caballo regalado, no hay que mirarle el diente podarjenemu konju ne glej na zobe!
caballos de Frisia (voj) španski jezdeci

cabanna -ae, f koča (vinogradniških čuvajev): Isid. (ki piše capanna, ker izpeljuje besedo iz glag. capere).

caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

caber en suerte pripasti (kot delež)
me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
todo cabe vse je mogoče
cabe suponer que domnevati je, da ...
lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
si cabe če mogoče
aun más, si cabe mogoče še več
¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
¡qué duda cabe! gotovo!
no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
no caber en toda a la casa ves besen biti
no cabe más to je višek!
elegante que no cabe más nad vse eleganten
no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
no cabe duda nedvomno
no cabe perdón ne da se oprostiti
no cabe equivocación pomota je izključena
los zapatos no me caben čevlji me tišče
eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
eso no cabe aquí to ni dovoljeno
él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče