Franja

Zadetki iskanja

  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • lavado moški spol pranje, umitje; enobarvni akvarel; tuširanje

    lista del lavado seznam perila (za perico)
  • lavaggio m (pl. -gi) pranje; izpiranje:
    lavaggio del cervello pren. pranje možganov
  • lectīca -ae, f (lectus -ī)

    1. nosilna postelja, nosilnica (oder ali stojalo z blazino (žimnico) in vzglavnikom); v nosilnicah so se dajali Rimljani leže nositi posebnim (domačim ali najetim) sužnjem (lectīcāriī), in sicer na potovanju vselej, po mestu pa sprva le ženske in bolniki; šele pozneje, za časa cesarjev, so prišle v rabo nosilnice, pogosto zastrte z zavesami, ki so nošene osebe varovale pred prahom, sončno pripeko in radovednimi pogledi: Cat., Petr., Sen. ph., Mart., T., Suet., cubare in lectica Ci., lecticā octophoro ferebatur Ci., in forum ad consules lectica deferri L., ex lectica prominere L. fr., lecticā gestare agnam H., lecticā militari ferri Cu., lecticā perferri in aciem Lact. (o bolnem vojskovodji).

    2. metaf. del drevesa, kjer se veje vzpenjajo kvišku na vse strani, nekakšno sedlo: molles arborum lecticae Plin.
  • lēctiō -ōnis, f (legere)

    I.

    1. branje = nabiranje, zbiranje: lapidum Col., cum illam per floream messem lectionis (namreč cvet(l)ic) cupiditas avocaret Arn.

    2. izbira(nje), izbor, odbira(nje): quorum (iudicum) lectione duplex imprimeretur rei publicae dedecus Ci., senatorum affluentem numerum ad modum pristinum redegit duabus lectionibus Suet.

    II.

    1. branje kakega spisa, čitanje, prebiranje, poseb. za zabavo ali kot del pouka: Q., ad quas (sc. rationes) ego nihil adhibui praeter lectionem Ci. ep., delectabatur … lectione librorum Ci., lectionem sine ulla delectatione neglego Ci., l. carminum Sen. ph., eiusdem libri Aug., multa lectio in subitis, multa scriptio elucet Plin. iun. načitanost, homo multa lectione exercitus Gell. ali vir plurimae lectionis Macr. (zelo) načitan, subagreste ingenium nullis vetustatis lectionibus expolitum Amm. ki ga ni izobrazilo nobeno branje starih piscev, lectioni operum tuorum operam dare Hier., lectio docet z ACI branje (starejših spisov): Macr.

    2. branje, prebiranje, recitiranje: sine lectione cenare N. (med obedom se je namreč bralo), sit autem in primis lectio virilis et cum suavitate gravis Q.; occ. lectio senatūs branje, prebiranje senatorskega imenika po cenzorju; ta je v senatu najprej prebral ime prvaka senata (princeps senatūs), potem imena drugih, izpustil pa je imena nevrednežev, ki so bili tako molče pahnjeni iz senata: senatūs lectionem contentio inter censores de principe legendo tenuit L., quia ob infamem atque invidiosam senatūs lectionem verecundiā victus collega (sc. Appii Claudii, censor C. Plautius) magistratu se abdicaverat L.

    3. meton.
    a) berivo, berilo, čtivo, branje: l. fortior Sen. ph., genera ipsa lectionum Q., datā lectione, quae non sit intellectu difficilis Cael.
    b) brano, kar se bere = izraz, beseda, besede (pl.), besedilo, odlomek, (razno) branje, način branja, odstavek ali mesto (v kakem spisu, v kaki knjigi), dokazno mesto, dokazilo: pervulgati iuris lectio vana Amm., lectiones reconditae Amm., nothae atque adulterae lectiones Arn., cum mulier diversis iuris lectionibus niteretur probare Cod. I. z raznimi mesti zakonov, falsa lectio Serv. napačno branje, varietas lectionum Cod. Th. branja, v načinu branja, obelus opponitur, ubi lectio aliqua falsitate notata est Isid. izraz, način branja; od tod pl. lectiones kot naslov knjigam = zborniki, razlage, komentarji: antiquae lectiones Gell. zbirka, razlaga starih izrazov.
  • ledén (-a -o) adj.

    1. di ghiaccio, glaciale; ghiacciato:
    ledene plošče banchi di ghiaccio
    ledena gora iceberg, montagna di ghiaccio
    vrh ledene gore la punta dell'iceberg
    ledena cesta strada ghiacciata
    leden veter vento gelido

    2. pren. di ghiaccio, gelido; polare:
    ledena burja vento polare
    geogr. Severno Ledeno morje Mare Polare Artico

    3. pren. di ghiaccio, glaciale:
    ledeni obraz volto di ghiaccio
    ledeno srce cuore di ghiaccio

    4. pren. (ki se pojavlja v močni obliki) terribile, atroce:
    leden obup, strah disperazione, spavento terribile
    ledena groza terrore atroce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. ledena bomba bomba di gelato
    geol. ledena doba epoca glaciale
    ledena jama grotta ghiacciata
    ledena sveča ghiacciolo
    ledeni možje, svetniki gelo di maggio
    šport. ledeni stadion palazzetto del ghiaccio
    alp. ledena gmota seracco
    ledena pijača ghiacciata, granita
    ledena skorja calabrosa
    gastr. ledeni mering spumone
    geogr. ledeni nanos pack
  • ledeník (-a) m ghiacciaio:
    dolinski, gorski ledenik ghiacciaio vallivo, montano
    čelo ledenika la fronte del ghiacciaio
  • ledvica samostalnik
    ponavadi v množini (del telesa) ▸ vese
    presaditev ledvice ▸ veseátültetés
    delovanje ledvic ▸ veseműködés
    odpoved ledvic ▸ veseelégtelenség
    bolezni ledvic ▸ vesebetegség
    okvara ledvic ▸ veseelégtelenség
    vnetje ledvic ▸ vesegyulladás
    transplantacija ledvice ▸ vesetranszplantáció
    darovalec ledvice ▸ vesedonor
    kamni v ledvicah ▸ vesekövek
    bolečina v ledvicah ▸ vesefájdalom
    Vsako vnetje ledvic in mehurja zahteva podroben pregled pri zdravniku. ▸ Minden vese- és hólyaggyulladás alapos orvosi kivizsgálást igényel.
  • ledvíca (-e) f anat. rene; (ledvica zaklane živali) rognone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. presaditev ledvice trapianto del rene
    med. umetna ledvica rene artificiale
    med. vnetje ledvic nefrite
  • léga1 (-e) f

    1. posizione; giacitura; knjiž. sito:
    pokončna, vodoravna lega posizione eretta, orizzontale
    desnostranska, levostranska lega v spanju posizione sulla destra, sulla sinistra
    hrbtna, trebušna lega posizione supina, prona
    centralna lega trga posizione centrale della piazza
    dominantna lega stavbe posizione dominante dell'edificio
    geografska lega kraja posizione geografica di un luogo, coordinate
    geol. lega sloja giacitura di uno strato
    sončna lega posizione solatia, esposta al sole
    zavetrna lega posizione riparata
    višja lega (posizione) in alto
    lega zgradbe esposizione di un edificio

    2. trave portante, calastra; grad.
    kapna lega trave di banchina
    slemenska lega trave di colmo
    vmesna lega trave del soffitto

    3. muz. posizione, registro:
    nizka, visoka lega registro alto, basso
    altovska, basovska lega registro di contralto, di basso
    (položaj roke pri prijemih na godalih) posizione, diteggiatura:
    prva, sedma lega posizione prima, settima

    4. star. strato

    5. trg. (deset pol papirja) risma; avt. tenuta di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. glavična lega (ploda v maternici) presentazione cefalica
    fiz. indiferentna lega equilibrio indifferente
    fiz. labilna lega equilibrio ruotabile
    lingv. lega jezika (pri izgovarjavi) posizione della lingua
    strojn. mrtva lega punto morto
    fiz. ravnovesna lega equilibrio
    stabilna lega equilibrio stabile
    navt. določiti lego fare il punto (tudi pren.)
    geogr. lega gora orografia
    astr. planet v ugodni legi pianeta in buon aspetto
  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • lēi

    A) pron.

    1. ona; njo

    2. Vi; Vas:
    il di lei pisarn. njegov, njen
    la di lei pisarn. njegova, njena

    B) m
    usare il lei vikati
    dare del lei a qcn. koga vikati
  • leone m (f -essa)

    1. zool. lev (Felis leo):
    battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
    febbre da leone pren. konjska mrzlica
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež

    2. pren. silak, srčen mož

    3. astr. lev
  • Leonine2 [lí:ənain] pridevnik
    ki se nanaša na ime Leon (papež)

    Leonine city del Rima z Vatikanom
    Leonine verse leoninski verz
  • leōnīnus1 3 (leō) levov, levji: cavum Pl., species Varr., capita leonina scalpere Vitr., catuli Val. Max., iuba, pellis Plin., rugitus Iul. Val.; pren.: societas l. Ulp. (Dig.) levja družba (če ima en del le dobiček, drugi pa le škodo).
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • lèsk (-a) m

    1. lucentezza, lucidità, brillantezza; luccichio:
    kovinski, svileni lesk lucentezza del metallo, della seta

    2. pren. splendore, fulgore; pejor. orpelli, fronzoli
  • léstvica (-e) f

    1. dem. od lestev scaletta; scala

    2. (znaki na merilni napravi) scala;
    lestvica na termometru scala del termometro

    3. (razvrstitev) scala:
    davčna lestvica scala delle imposte
    plačilna lestvica scala dei salari, degli stipendi
    vrednostna lestvica scala di valori

    4. fiz. scala:
    temperaturna lestvica scala della temperatura
    Kelvinova, Celzijeva, Fahrenheitova, Reumurjeva lestvica scala Kelvin (assoluta), Celsius (centigrada), Fahrenheit, Reumur (ottantigrada)

    5. geol.
    potresna lestvica scala sismica, dei terremoti
    Mercallijeva, Richterjeva lestvica scala Mercalli, Richter

    6. meteor.
    lestvica vetrov, Beaufortova lestvica scala del vento, scala Beaufort

    7. min.
    trdotna lestvica scala di durezza
    Mohsova lestvica scala Mohs

    8. šport. graduatoria (tudi ekst.); alp.
    težavnostna lestvica scala delle difficoltà
    jakostna lestvica gruppo di merito

    9. muz. scala musicale:
    celotonska, diatonična lestvica scala esatonica, diatonica (naturale)
    durova, molova, kromatična lestvica scala maggiore, minore, cromatica
  • lèt (-a) m

    1. volo:
    let ptičev, metuljev il volo degli uccelli, delle farfalle
    let bombnikov il volo dei bombardieri
    dolžina leta granate gittata del proiettile
    ptica je v letu lovila mušice l'uccello cacciava i moscerini al volo

    2. aer. (polet) volo:
    odpovedati let disdire il volo
    čarterski let volo charter
    drsni let volo planato
    linijski let volo di linea
    nadzvočni let volo supersonico
    nizki let volo radente
    prosti let volo libero (con deltaplano)
    strmoglavi let volo in picchiata

    3. šport. volo (dal trampolino da sci)

    4. navt. lato (del triangolo di percorso)