Franja

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

bucaeda -ae, m (šalj. iz bōs in caedere) z jermenovko bičani: Pl.

buccellāris -e (buccella) ki se grižljajčka (zalogajčka) tiče: farina Plin. Val. moka iz zmletega prepečenca (buccellātum); subst. buccellāre -is, n lonec za kuhanje, kuhalnik: Marc.

būcētum -ī, n (bōs in -cētum: iz īlicētum, nucētum) goveji pašnik: Lucan., Gell., Sid. — Soobl. būcīta -ōrum, n: Varr.

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

būcolicus 3 (gr. βουκολικός izβουκόλος goveji pastir) pastirski, kmečki, selski: modi O. ali poëma Col. pastirska pesem; subst. būcolica -ōrum, n pastirske pesmi, idile: Gell., Don., Serv., in extrema bucolicorum parte Amm. v zadnji pesmi svojih (Vergilijevih) idil. — V gr. obl. būcolicos -ē -on: bucolice tome (βουκολική τομή) bukolska diereza po četrti heksametrovi stopici; najpog. so jo rabili bukolski pesniki: Aus.; būcolica -ōn, n (sc. ποιημάτια) Bukolika, naslov Vergilijevih pastirskih pesmi.

būcolista -ae, m (iz gr. βουκολιστής) pevec pastirskih pesmi: Prob.

bue m (pl. buoi)

1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

3. govedina, goveje meso

4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja

buenaventura ženski spol sreča, blaginja

decir la buenaventura vedeževati iz rok

bugia¹ f (pl. -gie) laž:
dire un sacco di bugie izreči kup laži
bugia pietosa laž iz usmiljenja
PREGOVORI: le bugie hanno le gambe corte preg. laž ima kratke noge

būgonia -ae, f (gr. βουγονία) bugonija, razplod čebel iz gnijoče govedi, naslov Arhelajevega spisa: Varr.

bukev samostalnik
1. Fagus (drevo) ▸ bükkfa, bükkPovezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev

2. neštevno (les ali izdelek) ▸ bükkfa, bükkMlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete.

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

bukovina samostalnik
1. (les) ▸ bükkfa
Dolžina vesel je znašala okoli šest metrov, narejena pa so bila iz bukovine. ▸ A mintegy hatméteres evezők bükkfából készültek.

2. (bukova drevesa) ▸ bükkfa

búkve (-kev) f pl. star. libro; volume; registro:
debele bukve librone
rel. mašne bukve messale
sanjske bukve libro dei sogni
krstne bukve registro delle nascite
gruntne bukve catasto, libro fondiario
etn. šembiljske bukve libro di profezie popolari
jur. gorske bukve urbario (per vigneti)
pren. govoriti kakor bi iz bukev bral parlare come un libro stampato
kar naprej biti v bukvah stare sempre chino sui libri
pren. koga vpisati v zlate bukve iscrivere qcn. nel libro d'oro

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

bulle¹ [bül] féminin mehur(ček)

bulle d'air zračni mehurček
niveau masculin à bulle vodna tehtnica, libela
l'enfant fait des bulles de savon otrok dela milne balončke (iz milnice)

bulletin [bültɛ̃] masculin bilten; izvestje, poročilo; listek; šolski izkaz (spričevalo); politique (volilni) glas

bulletin de l'armée, de la Bourse vojno, borzno poročilo
bulletin de bagages prtljažna priznanica
bulletin blanc prazna glasovnica
bulletin de casier judiciaire izvleček iz kazenskega registra
bulletin de commande naročilnica
bulletin de consigne garderobni listek (na kolodvoru)
bulletin de contribution davčni list
bulletin de décès mrliški list
bulletin de demande naročilni list (v knjižnici)
bulletin d'enneigement poročilo o snežnih razmerah
bulletin d'état civil matični list
bulletin de l'étranger poročila iz inozemstva (v časopisu)
bulletin d'expédition odpravnica, spremnica
bulletin financier borzno poročilo
bulletin de garantie garancijski list
bulletin de livraison dostavnica
bulletin des lois zbirka zakonov
bulletin de maladie bolniški list
bulletin météorologique vremensko poročilo
bulletin de naissance rojstni list
bulletins nuls, valables neveljavne, veljavne glasovnice
bulletin officiel uradni list, bilten
bulletin de paie plačilni list
bulletin de prêt izposojevalni list
bulletin de renseignement informacijski list
bulletin de santé bilten o (poteku) bolezni (pomembne osebe)
bulletin trimestriel četrtletni izkaz (spričevalo)
bulletin de vote glasovnica
compter, dépouiller les bulletins prešteti volilne glasove
mettre son bulletin dans l'urne spustiti svojo glasovnico v volilno žaro

būmammus 3 (hibrid iz βου- goveji = velik in mamma) velikoprsen, velikojagoden = z velikimi (debelimi) jagodami: uva Varr., Macr.

būnītum vīnum = βουνίτης οἶνος, bunijevec, vino iz kobulnice bunija (βούνιον): Cael.